Jehova vlada — po teokraciji
»Gospod bo kraljeval na veke.« (PSALM 146:10, EI)
1., 2. a) Zakaj so se človeška prizadevanja glede vladarstva izjalovila? b) Katera je bila zares edina uspešna oblika vladavine?
LJUDJE se že od Nimrodovega časa na različne načine trudijo vladati človeški skupnosti. Vrstile so se diktature, monarhije, oligarhije in različne oblike demokracije. Jehova jih je dopuščal. Bog je namreč najvišji Vir vse oblasti, različne vladarje postavlja nekako v relativen položaj (Rimljanom 13:1). Kljub vsemu so se vsa prizadevanja človeških vladavin izjalovila. Noben človeški vladar ni vzpostavil trajnejšo, stabilno, pravično družbo. Vse prevečkrat »človek vlada ljudem v njih nesrečo« (Propovednik 8:9).
2 Ali naj nas to preseneča? Seveda ne! Nepopoln človek ni bil ustvarjen, da bi vladal samemu sebi. »Ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (Jeremija 10:23) Zato je bila skozi vso človeško zgodovino zares uspešna le ena oblika vladavine. Katera? Teokracija pod Bogom Jehovom. Teokracija v biblijski grščini pomeni vladavina [krátos] od Boga [teós]. Katera vladavina bi sploh lahko bila boljša od vladavine samega Boga Jehova? (Psalm 146:10)
3. Kateri so bili zgodnji zgledi teokracije na zemlji?
3 Teokracija je kratek čas vladala v Edenu, dokler se Adam in Eva nista uprla Jehovu (1. Mojzesova 3:1-6, 23). V Abrahamovem času je teokracija, kakor je videti, obstajala v mestu Salem z Melhizedekom kot kraljem-duhovnikom (1. Mojzesova 14:18-20; Hebrejcem 7:1-3). Toda prva državna teokracija pod Bogom Jehovom je bila ustanovljena v sinajski pustinji v 16. stoletju pr. n. š. Kako je do tega prišlo? In kako je teokratična vladavina delovala?
Rojstvo teokracije
4. Kako je Jehova ustanovil teokratičen izraelski narod?
4 Jehova je 1513 pr. n. š. Izraelce rešil suženjstva v Egiptu in v Rdečem morju uničil faraonove vojske, ki so jih zasledovale. Zatem jih je vodil do Sinajske gore. Ko so se ob vznožju gore utaborili, jim je Bog po Mojzesu dejal: »Sami ste videli, kaj sem storil Egiptu in kako sem vas nosil na orlovih perotih in vas privedel k sebi. In sedaj, če boste resno poslušali glas moj in držali zavezo mojo, bodete moja dragotina pred vsemi narodi.« Izraelci so odvrnili: »Storiti hočemo vse, kar je govoril GOSPOD.« (2. Mojzesova 19:4, 5, 8) Sklenjena je bila zaveza in rodil se je teokratični narod Izrael (5. Mojzesova 26:18, 19).
5. Zakaj lahko rečemo, da je Izraelu vladal Jehova?
5 Kako je Izraelu vladal Jehova, ko pa je človeškim očem neviden (2. Mojzesova 33:20)? Tako, da mu je dal zakone in duhovništvo. Kdor je ubogal zakone in se držal od Boga pooblaščenih priprav za čaščenje, je služil Velikemu teokratu, Jehovu. Poleg tega je imel veliki duhovnik urim in tumim, po čemer jih je Bog Jehova vodil v času sile (2. Mojzesova 28:29, 30). Tu so bili še usposobljeni starejši možje, Jehovovi predstavniki v teokraciji, ki so bdeli nad uresničevanjem Božje postave. Če razmislimo o zapisu o nekaterih od teh mož, bomo bolje razumeli, kako bi se ljudje morali podrediti Božji vladi.
Oblast pod teokracijo
6. Zakaj je bil za ljudi izziv obdržati oblast v teokraciji in kakšni ljudje so bili potrebni za to odgovornost?
6 Tisti, ki so bili v Izraelu na oblasti, so imeli veliko prednost, zato pa so se morali spoprijemati z izzivom ohranitve uravnoteženosti. Paziti so morali, da njihov jaz ne bi nikoli postal pomembnejši od posvečevanja Jehovovega imena. Navdihnjena izjava, da »ni človeku v oblasti pot njegova«, je resnična tako v primeru Izraelcev kakor za preostali del človeštva. Izrael je cvetel le, kadar starejši možje niso pozabili, da je Izrael teokracija in da morajo izpolnjevati Jehovovo voljo ne pa svoje. Kmalu po ustanovitvi Izraela je Mojzesov tast Jetro dobro opisal, kakšni bi ti možje morali biti, namreč ,vrli . . . , bogaboječi, ki so vdani resnici, sovražni krivičnemu dobičku‘ (2. Mojzesova 18:21).
7. Kako vse je bil Mojzes dober zgled nekoga, ki je obdržal avtoriteto pod Bogom Jehovom?
7 Prvi, ki je v Izraelu uveljavljal visoko oblast, je bil Mojzes. Bil je dober zgled človeka na oblasti znotraj teokratične ureditve. Res ga je sicer enkrat izdala človeška slabost, drugače pa se je vedno zanašal na Jehova. Ko so se porodila vprašanja, ki se do tedaj še niso reševala, je iskal Jehovovo vodstvo (primerjaj 4. Mojzesovo 15:32-36). Kako se je Mojzes upiral skušnjavi, da bi svoj visoki položaj izkoristil za lastno slavo? Čeprav je vodil večmilijonski narod, je bil »zelo krotek, bolj ko vsi ljudje, ki so bili na zemlji« (4. Mojzesova 12:3). Ni imel nikakršnih osebnih ambicij, skrbel je za Božjo slavo (2. Mojzesova 32:7-14). Mojzes je imel močno vero. Preden je postal narodni voditelj, je apostol Pavel o njem rekel: »Stanoviten je bil namreč, kakor da bi videl Nevidnega.« (Hebrejcem 11:27) Mojzes očitno ni nikoli pozabil, da je pravi narodni Vladar Jehova (Psalm 90:1, 2). Kako dober zgled za nas danes!
8. Kaj je Jehova zapovedal Jozuetu in zakaj je to omembe vredno?
8 Ko je nadzor nad Izraelom postal za Mojzesa pretežek, je Jehova dal svoj duh 70 starejšim možem, ki so ga podpirali pri sojenju narodu (4. Mojzesova 11:16-25). V kasnejših letih je vsako mesto imelo starejše može (primerjaj 5. Mojzesova 19:12; 22:15-18; 25:7-9). Ko je Mojzes umrl, je Jehova za voditelja narodu postavil Jozueta. Lahko si mislimo, da je Jozuetu ta prednost prinesla mnogo dela. Vseeno pa mu je Jehova rekel, da nečesa ne sme nikoli opustiti: »Ta knjiga postave naj ne gre od tvojih ust, temuč jo premišljaj dan in noč, da bi si prizadeval delati po vsem, kar je pisano v njej.« (Jozue 1:8) Upoštevajmo, da je moral Jozue še vedno brati postavo, kljub temu da je za seboj imel že 40 let službe. Tudi mi bi morali preučevati Biblijo in si osvežiti spomin na Jehovove zakone in načela — ne oziraje se na to, koliko časa že služimo ali koliko prednosti imamo (Psalm 119:111, 112).
9. Kaj se je zgodilo v Izraelu za časa sodnikov?
9 Za Jozuetom so se zvrstili mnogi sodniki. Na žalost pa so Izraelci v njihovem času pogosto »počenjali, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH« (Sodniki 2:11). Zapis o času sodnikov pravi: »V tistih dneh ni bilo kralja v Izraelu: vsakdo je delal, kar se mu je zdelo prav.« (Sodniki 21:25) O vedenju in čaščenju se je odločal vsak sam, zgodovina pa pokaže, da so se mnogi Izraelci napačno odločali. Predajali so se malikovalskemu čaščenju in včasih zagrešili strašne zločine (Sodniki 19:25-30). Nekateri pa so bili v veri zgledni (Hebrejcem 11:32-38).
10. Kako se je za časa Samuela vladavina v Izraelu korenito spremenila in kaj je do tega pripeljalo?
10 V času življenja zadnjega sodnika, Samuela, je Izrael pestila vladna kriza. Izraelci so zaradi vpliva okoliških sovražnih narodov, katerim so vladali kralji, pričeli razmišljati, da tudi sami potrebujejo kralja. Pozabili pa so, da Kralja že imajo in da je bila njihova vladavina teokratična. Jehova je rekel Samuelu: »Niso zavrgli tebe, ampak mene, da ne bi jim bil kralj.« (1. Samuelova 8:7) Njihov primer nas spomni na to, kako hitro lahko izgubimo duhovno gledišče in se okužimo s svetom, ki nas obkroža (primerjaj 1. Korinčanom 2:14-16).
11. a) Zakaj lahko kljub vladni spremembi rečemo, da je Izrael pod kralji še naprej ostal teokratičen? b) Kakšno zapoved je Jehova dal Izraelovim kraljem in s kakšnim namenom?
11 Jehova je vseeno popustil zahtevi Izraelcev in jim izbral prva dva kralja, Savla in Davida. Izrael je ostal še naprej teokratičen, še naprej mu je vladal Jehova. Da izraelski kralji tega ne bi pozabili, si je moral vsak od njih narediti lasten prepis postave in ga dnevno brati, ,da [bi] se naučil bati se GOSPODA, svojega Boga, hraniti vse besede tega zakona in te postave, da bi jih izpolnjeval; da se ne [bi] povzdignilo njegovo srce nad brate njegove‘ (5. Mojzesova 17:19, 20). Jehova je torej želel, da se tisti, ki so imeli v njegovi teokraciji oblast, ne bi poviševali in da bi ravnali v skladu z njegovo postavo.
12. Kakšno spričevalo zvestobe je dosegel David?
12 Kralj David je imel izjemno vero v Jehova, zato se je Bog zavezal, da bo iz njega potekala linija kraljev, ki bo trajala večno (2. Samuelova 7:16; 1. Kraljev 9:5; Psalm 89:29). Davidova ponižna pokornost Jehovu je vredna posnemanja. Rekel je: »GOSPOD, moči tvoje se veseli kralj, in rešitve tvoje kako se silno raduje!« (Psalm 21:1) Čeprav je včasih David zaradi telesne slabosti zgrešil, pa se je praviloma opiral na Jehovovo in ne na svojo moč.
Neteokratična dejanja in stališča
13., 14. Katera so nekatera neteokratična ravnanja Davidovih naslednikov?
13 Vsi izraelski voditelji pa niso bili kakor Mojzes in David. Mnogi so pokazali veliko nespoštovanje do teokratične ureditve, ker so v Izraelu dopuščali krivo čaščenje. Celo nekateri zvesti vladarji so občasno ravnali neteokratično. Zelo tragičen je bil primer Salomona, ki sta mu bili zagotovljeni velika modrost in blaginja (1. kraljev 4:25, 29). Ni upošteval Jehovove postave, poročil se je namreč z mnogo ženami in dovolil v Izraelu malikovalsko čaščenje. Očitno je bilo Salomonovo vladanje v njegovih kasnejših letih kruto. (5. Mojzesova 17:14-17; 1. kraljev 11:1-8; 12:4).
14 Na Salomonovega sina Roboama je bila naslovljena prošnja, naj olajša breme svojim podložnikom. Namesto da bi se stvari lotil prizanesljivo, je bojevito uveljavil svojo oblast ter tako izgubil 10 od 12 rodov (2. letopisov 10:4-17). Prvi kralj odpadlega desetrodovnega kraljestva je bil Jeroboam. Ker je hotel svoje kraljestvo zavarovati pred morebitnim združenjem s sestrskim narodom, je vpeljal čaščenje teleta. To je bila morda videti politično pametna poteza, vendar je grobo omalovaževala teokracijo (1. kraljev 12:26-30). Kasneje je kralj Asa, ob koncu dolgoletne zveste življenjske službe, dopustil, da mu je življenjsko spričevalo omadeževal ponos. Grdo je ravnal s prerokom, ki je k njemu prišel z Jehovovim nasvetom (2. letopisov 16:7-11). Da, celo veterani včasih potrebujejo nasvet.
Konec teokracije
15. Kako so judovski voditelji zatajili kot avtoritete v teokraciji, ko je bil Jezus na zemlji?
15 Ko je bil Jezus Kristus na zemlji, je v Izraelu še vedno vladala teokracija. Na žalost pa mnogi odgovorni starejši možje niso več razmišljali duhovno. Niso gojili krotkosti, kakršno je kazal Mojzes. Jezus je opozoril na njihovo duhovno sprijenost, ko je rekel: »Na Mojzesov stol so sedli pismarji in farizeji. Vse torej, karkoli vam reko, izpolnjujte in delajte; po njih delih pa ne delajte, ker govoré, pa ne delajo.« (Matevž 23:2, 3)
16. Kako so judovski voditelji prvega stoletja pokazali, da nimajo nikakršnega spoštovanja do teokracije?
16 Ko so Judovski voditelji Jezusa izročili Ponciju Pilatu, so pokazali, kako daleč so zabredli od teokratične poslušnosti. Pilat je izprašal Jezusa in spoznal, da je nedolžen. Ko je Pilat Jezusa privedel pred Jude, je rekel: »Glej, kralj vaš!« Ko so Judje zahtevali Jezusovo smrt, je Pilat vprašal: »Kralja vašega bom križal?« Višji duhovniki pa so odgovorili: »Nimamo kralja, samo cesarja.« (Janez 19:14, 15) Za kralja so priznali cesarja, ne pa Jezusa, ,ki je prišel v imenu Gospodovem‘ (Matevž 21:9).
17. Zakaj je meseni Izrael prenehal biti teokratičen narod?
17 S tem, ko so Judje zavrnili Jezusa, so zavrnili tudi teokracijo, saj je Jezusa čakala najvidnejša vloga v prihodnji teokratični ureditvi. Jezus je bil kraljevski Davidov sin, ki bo vladal za vedno (Izaija 9:6, 7; Lukež 1:33; 3:23, 31). Tako je meseni Izrael prenehal biti Božje izvoljeno ljudstvo (Rimljanom 9:31-33).
Nova teokracija
18. Katera nova teokracija je bila rojena prvega stoletja? Pojasni.
18 S tem, ko je Bog zavrnil meseni Izrael, pa ni bilo konec tudi teokracije na zemlji. Jehova je po Jezusu Kristusu ustanovil novo teokracijo. To je bila maziljena krščanska občina, pravzaprav novi narod (1. Petrov 2:9). Apostol Pavel mu je rekel ,Izrael Božji‘ in slednjič so njegovi člani prišli »iz vsakega rodu in jezika in ljudstva in naroda« (Galatom 6:16; Razodetje 5:9, 10). Čeprav so člani te nove teokracije poslušni človeškim vladavinam, pa jim v resnici vlada Bog (1. Petrov 2:13, 14, 17). Kmalu po rojstvu nove teokracije so vladarji mesenega Izraela skušali nekatere učence prisiliti, naj prenehajo ubogati zapoved, ki jim jo je dal Jezus. Odziv? »Boga je treba bolj poslušati nego ljudi.« (Dejanja apostolov 5:29) Teokratično gledišče, ni kaj!
19. Zakaj se lahko za krščansko občino prvega stoletja reče, da je bila teokracija?
19 Kako pa je nova teokracija delovala? Tu je bil Kralj, Jezus Kristus, predstavnik Velikega teokrata, Boga Jehova (Kološanom 1:13). Čeprav je bil Kralj neviden in v nebesih, je bila njegova vlada za njegove podanike resnična, njegove besede pa so vodile njihovo življenje. Kot vidni nadzorniki so bili postavljeni duhovno usposobljeni starejši možje. V Jeruzalemu je skupina takšnih mož delovala kot upravni organ. Predstavniki tega organa so bili potujoči starešine, kakor so bili Pavel, Timotej in Tit. In za vsako občino je skrbela skupina starejših mož oziroma starešin (Titu 1:5). Če je prišlo do večje težave, so se starešine obrnili na upravni organ ali na enega od njegovih predstavnikov, na primer na Pavla (primerjaj Dejanja apostolov 15:2; 1. Korinčanom 7:1; 8:1; 12:1). Poleg tega je imel tudi vsak član občine svojo vlogo pri podpori teokracije. Vsak je bil pred Jehovom odgovoren držati se svetopisemskih načel (Rimljanom 14:4, 12).
20. Kaj se za teokracijo lahko reče v postapostolskem času?
20 Pavel je opozoril, da se bo po smrti apostolov razvilo odpadništvo, in do tega je tudi prišlo (2. Tesaloničanom 2:3). Sčasoma je število teh, ki so se izrekali za kristjane, naraslo v milijone, še kasneje pa v stotine milijonov. Razvili so različne vrste cerkvenih vladavin, na primer hierarhično, prezbiterijansko in kongregacijsko. Vendar pa niti vedenje niti verovanja teh cerkva niso odsevala Jehovovega vladarstva. To niso bile teokracije!
21., 22. a) Kako je Jehova ponovno vzpostavil teokracijo v času konca? b) Na katera vprašanja o teokraciji bo odgovoril naslednji članek?
21 V času konca te stvarnosti je moralo priti do ločevanja pravih kristjanov od lažnih (Matevž 13:37-43). To se je zgodilo 1919. leta, ključnem letu v zgodovini teokracije. Takrat se je izpolnila slavna prerokba iz Izaija 66:8: »Kdo je slišal kaj takega, kdo je videl kaj enakega? More li dežela biti rojena v enem dnevi? se li porodi narod mahoma?« Odgovor na ta vprašanja je bil odmeven da! V 1919. je krščanska občina ponovno zaživela kot oddvojen »narod«. Teokratična »dežela« je bila zares rojena kot v enem dnevu! Z napredkom časa konca je organizacija tega novega naroda doživljala prilagoditve, da bi se kar najbolj približala vzoru iz prvega stoletja (Izaija 60:17). Toda vedno je bila teokracija. V vedenju in prepričanju je vedno odsevala božje navdihnjene zakone in načela Svetega pisma. Vedno je bila podrejena ustoličenemu Kralju, Jezusu Kristusu. (Psalm 45:17; 72:1, 2)
22 Ali si povezan s to teokracijo? Ali imaš v njej kakšen pooblaščen položaj? Če da, ali veš, kaj pomeni delovati teokratično? Ali veš, katerih zank se moraš ogibati? O zadnjih dveh vprašanjih bo govoril naslednji članek.
Ali lahko pojasniš?
◻ Kaj je teokracija?
◻ Kako je bil Izrael teokracija?
◻ S kakšnimi pripravami je Jehova spomnil kralje, da je Izrael teokracija?
◻ Zakaj je bila krščanska občina teokracija in kako je bila organizirana?
◻ Kakšna teokratična organizacija je bila ustanovljena v našem času?
[Slika na strani 12]
Judovski vladarji so pred Poncijem Pilatom raje priznali cesarja kakor pa Jehovovega teokratično postavljenega Kralja