Ostanite tesno povezani s teokracijo

»GOSPOD je naš sodnik, GOSPOD postavodajec naš, GOSPOD kralj naš.« (IZAIJA 33:⁠22)

1. Zakaj se za vlado zanima veliko ljudi?

TEMA o vladi vse zelo skrbi. Dobra vlada prinaša mir in blaginjo. V Bibliji beremo: »Kralj s pravo sodbo utrjuje deželo.« (Pregovori 29:4) Slaba vlada pa po drugi strani prinaša krivico, pokvarjenost in zatiranje. »Ko [. . .] gospoduje brezbožnik, ljudstvo zdihuje.« (Pregovori 29:2) Ljudje so v zgodovini poskusili veliko različnih vlad, toda žal so pogosto ‚zdihovali‘, ker so jih vladarji zatirali. (Propovednik 8:9) Ali bo sploh kateri vladi uspelo trajno zadovoljiti svoje podložnike?

2. Zakaj z besedo »teokracija« dobro opišemo vlado v starem Izraelu?

² Zgodovinar Jožef je omenil čisto posebno vrsto vlade, ko je napisal: »Nekateri ljudje so najvišjo politično oblast zaupali monarhijam, drugi oligarhijam, tretji pa ljudstvu. Naš postavodajalec [Mojzes] pa ni maral za nobeno teh vrst politik, temveč je svoja ustavna določila oblikoval, če naj se izrazimo nekoliko pretirano, po ‚teokraciji‘, vso suverenost in oblast je prepustil v Božje roke.« (Against Apion II, 164–65) Po Concise Oxford Dictionary teokracija pomeni »Božjo vlado«. Beseda se v Bibliji sicer ne pojavlja, dobro pa opiše vlado v starem Izraelu. Izraelci so sicer imeli vidnega vladarja, toda njihov pravi vladar je bil Jehova. Izraelski prerok Izaija je dejal: »GOSPOD je naš sodnik, GOSPOD postavodajec naš, GOSPOD kralj naš.« (Izaija 33:⁠22)

Kaj je prava teokracija?

3., 4. a) Kaj je prava teokracija? b) Katere blagoslove bo teokracija nekoč v bližnji prihodnosti prinesla vsemu človeštvu?

³ Odkar je Jožef skoval besedo teokracija, so že mnoge družbe poimenovali s tem izrazom. Nekatere od njih so bile nestrpne, fanatične in nasilno zatiralske. Ali so to bile prave teokracije? V pomenu, v katerem je Jožef uporabil to besedo, že ne. Problem je v tem, da so pomen besede »teokracija« razširili. World Book Encyclopedia jo označuje kot »obliko vlade, ko državi vlada duhovnik oziroma duhovniki in imajo duhovniški predstavniki v rokah oblast nad civilnimi in verskimi stvarmi«. Vendar prava teokracija ni vlada duhovnikov. V njej zares vlada Bog, Stvarnik vesolja, Bog Jehova.

⁴ Nekoč, in to kmalu, bo vsej zemlji vladala teokracija, kar bo zares pravi blagoslov! »Bog sam bode med njimi [človeštvom], njih Bog, in obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo.« (Razodetje 21:3, 4) Takšne sreče ne more prinesti nobena duhovniška vlada nepopolnih ljudi. To lahko stori le Božja vlada. Zato si pravi kristjani ne prizadevajo, da bi uveljavili teokracijo po politični poti. Potrpežljivo čakajo na Boga, da bo po vsem svetu vpeljal teokracijo, in to ob svojem času in na svoj način. (Daniel 2:⁠44)

5. Kje danes vlada prava teokracija in katera vprašanja se v zvezi s tem postavljajo?

⁵ Medtem pa prava teokracija vseeno vlada. Kje? Med vsemi, ki se prostovoljno podložijo Božji vladi in skupaj sodelujejo, da bi spolnjevali Božjo voljo. Takšni zvesti so se v svoji duhovni ‚deželi‘ zbrali iz vsega sveta kot duhovni »narod«. Mednje spadajo ostanek ‚Božjega Izraela‘ in več kot pet milijonov in pol njihovih krščanskih spremljevalcev. (Izaija 66:8; Galatom 6:16) Vsi ti so podložni Jezusu Kristusu, nebeškemu Kralju, ki ga je okronal Bog Jehova, ‚kralj vekov‘. (1. Timoteju 1:17; Razodetje 11:15) V katerem pogledu pa je ta organizacija teokratična? Kako njeni člani gledajo na oblast, ki jo imajo svetne vlade? In kako se po teokratičnem načelu ravnajo ljudje, ki imajo oblast znotraj svoje duhovne skupnosti?

Teokratična organizacija

6. Kako lahko vidno človeško organizacijo vodi Bog?

⁶ Kako pa lahko človeški organizaciji vlada Jehova, če biva v nevidnih nebesih? (Psalm 103:19) Tako da vsi, ki so z njo povezani, poslušajo navdihnjeni nasvet: »Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj.«​ (Pregovori 2:6; 3:5) To, da jim vlada Bog, dovoljujejo s tem, ko upoštevajo »postavo Kristusovo« in udejanjajo navdihnjena biblijska načela v svojem vsakdanjem življenju. (Galatom 6:2; 1. Korinčanom 9:21; 2. Timoteju 3:16; glej tudi Matevž 5:22, 28, 39; 6:24, 33; 7:12, 21.) Da pa bi v tem uspevali, morajo preučevati Biblijo. (Psalm 1:1–3) Podobni so ‚plemenitim‘ Berejcem iz davnine. Ne sledijo ljudem, temveč stalno v Bibliji preverjajo vse, kar se naučijo. (Dejanja 17:10, 11, Janko Moder; Psalm 119:33–36) Molijo, tako kot je psalmist: »Úči me dobrohotnosti, razsodnosti in vednosti, ker zaupam v tvoje zapovedi.« (Psalm 119:⁠66, SSP)

7. Kakšen je nadzorniški red v teokraciji?

⁷ V vsaki organizaciji mora biti kdo, ki ima oblast in jo vodi. Tudi Jehovove priče niso v tem izjema in upoštevajo oblastno strukturo, ki jo je začrtal apostol Pavel: »Vsakemu možu [je] glava Kristus, a glava ženi mož, glava pa Kristusu Bog.« (1. Korinčanom 11:3) V skladu s tem služijo kot starešine v občinah le usposobljeni možje. Jezus, ‚glava vsakega moža‘, je sicer v nebesih, toda na zemlji so še ‚ostali‘ njegovih maziljenih bratov, ki upajo, da bodo z njim vladali v nebesih. (Razodetje 12:17; 20:6) Ti sestavljajo kolektivnega ‚zvestega in preudarnega sužnja‘ (NW). In s priznavanjem nadzorstva tega ,sužnja‘ se kristjani pravzaprav podrejajo Jezusu, s tem pa tudi njegovemu glavi, Jehovu. (Matevž 24:45–47; 25:40) Če je tako, potem je teokracija takšna, kot mora biti. »Bog ni Bog nereda, ampak miru.« (1. Korinčanom 14:⁠33)

8. Kako krščanski starešine podpirajo teokratično načelo?

⁸ Krščanski starešine podpirajo teokratično načelo, saj se zavedajo, da so odgovorni Jehovu za to, kako uveljavljajo svojo omejeno mero oblasti. (Hebrejcem 13:17) Pri odločanju se opirajo na Božjo modrost in ne na lastno. Glede tega se ravnajo po Jezusovem zgledu. Jezus je bil najmodrejši človek, kar jih je kdaj živelo. (Matevž 12:42) Pa je kljub temu Judom rekel: »Sin ne more sam od sebe ničesar delati, razen kar vidi, da dela Oče.« (Janez 5:19) Starešine posnemajo tudi kralja Davida. Ta je imel v teokraciji kar veliko oblast, a je kljub temu ravnal po Jehovovo, ne po svoje. Molil je: »Uči me, GOSPOD, svoj pot in vodi me po ravni stezi.« (Psalm 27:⁠11)

9. Kakšno uravnovešeno stališče imajo posvečeni kristjani glede različnih upanj in službenih prednosti v teokraciji?

⁹ Nekateri sprašujejo, ali je prav, da imajo oblast v občinah v rokah le sposobni možje, ali pa, da imajo nekateri nebeško upanje, drugi pa zemeljsko. (Psalm 37:29; Filipljanom 3:20) Posvečeni kristjani pa vedo, da je takšna ureditev začrtana že v Božji Besedi. Je teokratična. Glede nje ponavadi dvomijo le tisti, ki ne priznavajo Božjih načel. Poleg tega kristjani vedo, da so, kar zadeva rešitev, moški in ženske enaki v Jehovovih očeh. (Galatom 3:28) Častiti Suverena vesolja je za prave kristjane največja možna prednost in so veseli vsake vloge, ki jim jo nameni Jehova. (Psalm 31:23; 84:10; 1. Korinčanom 12:12, 13, 18) In večno življenje, pa naj bo v nebesih ali na rajski zemlji, je prav zares čudovito upanje.

10. a) Kakšno odlično stališče je imel Jonatan? b) Kako današnji kristjani odsevajo stališče, kakršnega je imel Jonatan?

¹⁰ V tem so Jehovove priče podobni Jonatanu, bogaboječemu sinu kralja Savla. Jonatan bi prav gotovo lahko bil dober kralj. Vendar je Jehova zaradi Savlove nezvestobe za drugega izraelskega kralja izbral Davida. Je bil Jonatan zaradi tega kaj jezen? Ne. Z Davidom sta postala dobra prijatelja in Jonatan ga je celo ščitil pred Savlom. (1. Samuelova 18:1; 20:1–42) Podobno tudi kristjani z zemeljskim upanjem niso ljubosumni na tiste z nebeškim. Pravi kristjani prav tako niso ljubosumni na tiste, ki imajo v občini teokratično oblast. Namesto tega jih ‚visoko čislajo v ljubezni‘, zavedajo se njihovega marljivega truda v korist svojih duhovnih bratov in sester. (1. Tesaloničanom 5:12, 13)

Teokratičen pogled na svetno oblast

11. Kako kristjani, ki so podložni teokratični vladi, gledajo na svetne oblasti?

¹¹ Kako Jehovove priče gledajo na državne vladarje, če so sami pod teokracijo, Božjo vlado? Jezus je rekel, da njegovi sledilci ‚niso od sveta‘. (Janez 17:16) Vseeno pa se kristjani zavedajo svojega dolga »Cesarju«, svetnim oblastem. Jezus je rekel, da bi morali ‚dati cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega‘. (Matevž 22:21) Človeške vlade je po Bibliji ‚na njihovih soodnosnih položajih razpostavil Bog‘ (NW). Jehova, izvor oblasti, vladam dovoljuje obstajati in od njih pričakuje, da delajo dobro vsem, ki so v njihovi pristojnosti. Kadar tako ravnajo, so ‚Božja služabnica‘. Kristjani so »zavoljo [svoje] vesti« podložni oblastem dežele, v kateri živijo. (Rimljanom 13:1–7) Seveda, če pa bi država od kristjana zahtevala nekaj, kar je v nasprotju z Božjim zakonom, bi ta ‚Boga bolj poslušal nego ljudi‘. (Dejanja 5:⁠29)

12. Čigav zgled posnemajo kristjani, kadar jih preganjajo oblasti?

¹² Kaj pa, kadar vladne oblasti preganjajo prave kristjane? Tedaj posnemajo zgodnje kristjane, ki so bili občasno hudo preganjani. (Dejanja 8:1; 13:50) Te preskuse vere so pričakovali, saj jih je Jezus nanje vnaprej opozoril. (Matevž 5:10–12; Marko 4:17) Vendar se takratni kristjani za to svojim preganjalcem niso maščevali. Pa tudi njihova vera zaradi tega ni oslabela. Posnemali so Jezusa, o katerem beremo: »On psovan ni psoval, trpeč ni pretil, temuč vse je prepuščal tistemu, ki sodi pravično.« (1. Petrov 2:21–23) Tako je: krščanska načela so premagala Satanova izzivanja. (Rimljanom 12:21)

13. Kako so se Jehovove priče in se še odzivajo na preganjanje in obrekovanje?

¹³ Podobno je danes. Jehovove priče so v tem stoletju že veliko pretrpeli od despotskih vladarjev, kot je to napovedal Jezus. (Matevž 24:9, 13) Ponekod skušajo nekateri z lažnimi oziroma neresničnimi trditvami vplivati na oblasti, da bi ukrepale proti tem iskrenim kristjanom. Toda kljub takšnemu ,slabemu glasu‘ se Priče s svojim dobrim vedenjem dokazujejo za Božje služabnike. (2. Korinčanom 6:4, 8) Kadar je mogoče, svoj primer predložijo tudi državnim uradnikom in sodiščem, da bi tako dokazali svojo nedolžnost. Izkoristijo vse možne načine, da bi javno branili dobro novico. (Filipljanom 1:7, SSP) Toda ko storijo vse, kar po zakonu lahko, prepustijo stvar v Jehovove roke. (Psalm 5:8–12; Pregovori 20:⁠22) Če je treba, se tako kot zgodnji kristjani ne bojijo trpeti za pravičnost. (1. Petrov 3:14–17; 4:12–14, 16)

Dajte na prvo mesto Božjo slavo

14., 15. a) Kaj je na prvem mestu pri vseh, ki podpirajo teokratično načelo? b) Kdaj je Salomon kljub svojemu nadzorniškemu položaju dal dober zgled ponižnosti?

¹⁴ Ko je Jezus učil svoje sledilce moliti, je bila prva stvar, ki jo je omenil, posvetitev Jehovovega imena. (Matevž 6:9) V skladu s tem tudi vsi, ki živijo pod teokracijo, iščejo najprej Božjo slavo in ne svoje. (Psalm 29:1, 2) V Bibliji beremo, da je bila to za nekatere v prvem stoletju, ki niso hoteli posnemati Jezusa, ovira, ker so »ljubili [. . .] slavo pri ljudeh«, všeč jim je bilo, če so jih hvalili ljudje. (Janez 12:42, 43) Seveda pa je za to, da damo Jehova pred lastno samopomembnost, treba biti ponižen.

¹⁵ Salomon se je glede tega dobro postavil. Primerjajmo njegove besede ob posvetitvi veličastnega templja, ki ga je zgradil, s tem, kar je rekel Nebukadnezar za svoje gradbene dosežke. Slednji se je domišljavo in ponosno bahal: »Ni li to veliki Babilon, ki sem ga zgradil za kraljevsko prebivališče z močjo mogočnosti svoje in v čast slave svoje?« (Daniel 4:30) V nasprotju s tem pa je Salomon v svoji skromnosti podcenjeval to, kar je naredil. Rekel je: »Prebiva li v istini Bog z ljudmi na zemlji? Glej, nebo in nebes nebesa te ne morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki sem jo sezidal!«​ (2. letopisov 6:14, 15, 18; Psalm 127:1) Salomon se ni poviševal. Zavedal se je, da je le Jehovov predstavnik in napisal: »Ko pride napuh, pride tudi sramota; pri skromnih pa je modrost.« (Pregovori 11:⁠2)

16. Kako starešine dokazujejo, da so pravi blagoslov, ker se ne povišujejo?

¹⁶ Tudi krščanski starešine podobno povišujejo Jehova, ne sebe. Upoštevajo Petrov nasvet: »Če kdo služi, naj služi kakor iz moči, ki jo deli Bog; da se v vsem oslavlja Bog po Jezusu Kristusu.« (1. Petrov 4:11) Apostol Pavel za »nadzorniško službo« (NW) ni rekel, da je to ugleden položaj, temveč ‚lepo delo‘. (1. Timoteju 3:1) Starešine so postavljeni, da služijo, ne da vladajo. So učitelji in pastirji Božje črede. (Dejanja 20:28; Jakob 3:1) Ponižni, požrtvovalni starešine so pravi blagoslov za občino. (1. Petrov 5:2, 3) »Take imejte v čislih« in se zahvaljujte Jehovu, da je priskrbel toliko usposobljenih starešin, ki se v teh »zadnjih dneh« zavzemajo za teokracijo. (Filipljanom 2:29; 2. Timoteju 3:⁠1)

‚Bodite posnemalci Boga‘

17. Kako vse ti, ki so pod teokracijo, posnemajo Boga?

¹⁷ Apostol Pavel je rotil: »Bodite torej posnemalci Boga, kakor otroci ljubljeni.« (Efežanom 5:1) Kateri se podrejajo teokraciji, si prizadevajo, da so, kolikor je za nepopolne ljudi le mogoče, podobni Bogu. Biblija denimo pravi za Jehova: »On je Skala, njegovo delo je popolno, ker vse poti njegove so pravica; mogočen Bog zvestobe je, krivičnosti ni v njem, pravičen in resničen je.« (5. Mojzesova 32:3, 4) Da bi kristjani v tem posnemali Boga, si prizadevajo biti zvesti, pravični, razvijajo uravnovešen čut za pravico. (Miha 6:8; 1. Tesaloničanom 3:6; 1. Janezov 3:7) Ogibajo se mnogih stvari, ki so za sedanji svet čisto sprejemljive, denimo nemorale, pohlepa in lakomnosti. (Efežanom 5:5) Jehovovi služabniki se ravnajo po Božjih, ne po človeških merilih, zato je Jehovova organizacija teokratična, čista in zdrava.

18. Katera je Božja najvidnejša lastnost in kako jo odsevajo kristjani?

¹⁸ Prevladujoča lastnost Boga Jehova je ljubezen. »Bog je ljubezen,« pravi apostol Janez. (1. Janezov 4:8) Če je torej teokracija Božja vlada, to pomeni vladanje z ljubeznijo. Jezus je rekel: »V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.« (Janez 13:35) Teokratična organizacija v teh težkih zadnjih dneh odseva izjemno ljubezen. Med genocidom v Afriki so Jehovove priče dokazali ljubezen do vseh, ne glede na to, kateri etnični skupini so pripadali. Med vojno v nekdanji Jugoslaviji so Jehovove priče od vsepovsod pomagali drug drugemu, medtem ko so druge verske skupine sodelovale v tako imenovanem etničnem čiščenju. Jehovove priče se tudi kot posamezniki trudijo ubogati Pavlov nasvet: »Vsaka bridkost in srd in jeza in vpitje in preklinjanje izgini od vas z vso hudobnostjo vred. Bodite pa med seboj blagi, milosrčni, odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog v Kristusu vam odpustil.« (Efežanom 4:31, 32)

19. Katere blagoslove uživajo in bodo uživali v prihodnosti vsi, ki se podrejajo teokraciji?

¹⁹ Kateri se podrejajo teokraciji, uživajo velike blagoslove. So v miru z Bogom in s sokristjani. (Hebrejcem 12:14; Jakob 3:17) Njihovo življenje je smiselno. (Propovednik 12:13) Uživajo duhovno varnost in zanesljivo upanje za prihodnost. (Psalm 59:9) Že sedaj uživajo predokus tega, kar bo, ko bo vsemu človeštvu vladala teokracija. Takrat, pravi Biblija, »ne bodo storili [nič zlega], nič pogubnega naredili po vsej gori svetosti moje; zakaj vsa zemlja bode polna spoznanja GOSPODOVEGA, kakor vode pokrivajo morja globočino«. (Izaija 11:9) Kako veličasten čas bo to! Da bi si le vsi zagotovili mesto v tem raju, ki prihaja, tako da smo sedaj tesno povezani s teokracijo.

Ali lahko pojasnite?

◻ Kaj je prava teokracija in kje jo je danes mogoče najti?

◻ Kako se ljudje podrejajo teokratični vladi v svojem življenju?

◻ Kako vsi, ki se podrejajo teokraciji, iščejo Božjo slavo pred svojo lastno?

◻ Katere Božje lastnosti posnemajo tisti, ki podpirajo teokracijo?

[Slika na strani 17]

Salomon je dajal Božjo slavo pred lastno