Ali so naravne nesreče znamenje našega časa

»VZDIGNIL se bo namreč narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo. Po raznih krajih bodo lakote in potresi. In vse to bo šele začetek porodnih bolečin.« S temi besedami je Jezus Kristus pred devetnajstimi stoletji svojim učencem razložil, da bodo takšni nesrečni dogodki, skupaj z vse večjo brezpravnostjo in oznanjevanjem dobre vesti o Božjem kraljestvu, nekakšen uvod v vseskupno znamenje, ki označuje »sklenitev te stvarnosti« (NW) (Matej 24:3-14, Janko Moder).

Zato bi se glede tega morali vprašati: Ali smo priče več strahotnim potresom, orkanom, poplavam, sušam in lakotam od rodov pred nami? Ali zaradi njih, navkljub znanstvenemu in tehnološkemu napredku, trpi sorazmerno več ljudi?

V glavnem lahko odgovorimo z »da«. Tako na primer revija New Scientist opozarja, da »lahko svet v 1990-ih pričakuje več nesreč kot v prejšnjih desetletjih«. Podobno je direktor Svetovne meteorološke organizacije leta 1991 v junijski številki revije UN Chronicle zapisal: »Smer je bolj ali manj jasna. Med letoma 1960 in 1980 . . . se je pogostnost velikih naravnih nesreč petkratno povečala, skupne gospodarske izgube pa so se povečale za trikrat.« World Health, revija, ki jo izdaja Svetovna zdravstvena organizacija pri Združenih narodih, nam takole omogoča kratek pregled: »Skozi vso zgodovino lahko sledimo naravnim nesrečam in njihovim pogubnim posledicam. Vendar pa smo se na pragu 21. stoletja znašli pred spreminjajočo mešanico demografskih, ekoloških in tehnoloških razmer zaradi katerih je večina prebivalstva bolj ranljiva tako zaradi naravnih, kot od človeka izzvanih nesreč.«

Vsak, ki skrbno spremlja tekoče dogodke, ni presenečen nad takšnimi izjavami. Javna občila so vedno polna senzacionalnih zgodb, od ognjeniškega izbruha na Filipinih, potresa v Kaliforniji, poplave v Bangladešu, lakote v Somaliji, orkana na Havajih, pa do plimskega vala v Nikaragvi. Skorajda ne mine mesec, da ne bi slišali o nesrečah s tega ali onega konca sveta.

Nekaterim pa se to ne zdi tako pomembno. Trdijo, da je viden porast nesreč v naših dneh zgolj posledica boljše obveščenosti in boljšega zapisovanja dogodkov. Trdijo še, da več ljudi trpi zaradi nesreč preprosto zato, ker je danes naseljenost večja. Ali so ti njihovi dokazi res tako prepričljivi?

Poglejte kaj piše v članku revije New Scientist, ki smo ga že omenili: »V 1960-ih so poročali o 523 nesrečah, v 1970-ih pa o 767. V 1980-ih jih je bilo že 1387.« V nadaljevanju razlaga, da »lahko del očitnega porasta v preteklem desetletju pripišemo večji poštenosti pri poročanju o nesrečah na Kitajskem in v Sovjetski zvezi.« Potem pa pristavi: »Vendar pa njihovo število kljub temu narašča.« Opazno visok porast nesreč tako ne moremo razložiti zgolj z boljšim obveščanjem in zapisovanjem.

Poleg tega je leta 1992 v marčni številki revije UN Chronicle pisalo: »V zadnjih dveh desetletjih je okoli 3 milijone ljudi umrlo, okoli 800 milijonov pa jih je bilo prizadetih zaradi ,opustošenja, stiske in trpljenja‘, ki so ga povzročile naravne nesreče.« To pomeni, da je vsakega sedmega Zemljana tako ali drugače prizadela kakšna nesreča ali tragédija. Vse to je zares osupljivo in ne daje kaj trdnega temelja za dvom, da živimo v pretresljivih in nemirnih časih.

Glede na to, da Biblija napoveduje čas velikih nesreč, ali to pomeni, da je Bog odgovoren za nesreče in trpljenje, ki jih té prinašajo? Mnogi so tega mnenja. Kaj pa odkrijejo dejstva? In kar je še bolj pomembno, kaj odkriva sama Biblija?

[Navedbe virov slik na strani 2]

Naslovnica: W. Faidley/Weatherstock

[Navedbe virov slik na strani 3]

Slika v sredini: Mark Peters/Sipa Press

WHO/League of Red Cross