Oznanjevanje po vaseh v Španiji

JEZUS KRISTUS »je hodil po mestih in vaseh, učeč in potujoč proti Jeruzalemu« (Lukež 13:22). Z učenci je opravljal službo tako, da je oznanjeval ne le »po mestih«, marveč tudi po »vaseh«. Čeprav bi mu bilo lažje osrediniti se samo na mesta, ni obšel mnogih vasi na podeželju.a

Jehovove priče v Španiji so se morale spoprijeti s podobnim izzivom kakor Jezus. Vse do 1970-ih let je bilo v tej državi veliko nedotaknjenih podeželskih področij, ki so bila zrela za žetev (Matevž 9:37, 38). Na stotine vasi v deževnih gorah na severu, v suhih osrednjih ravninah in vzdolž obale ni nikoli doseglo kraljestveno sporočilo.

Jehovove priče v Španiji so bile odločene, da ne bodo varčevale z močmi in si bodo prizadevale posredovati dobro vest tudi tem področjem. Toda zakaj so morali ljudje na teh področjih toliko časa čakati, da so slišali kraljestveno sporočilo? In kako so se odzvali nanj?

Uradno priznanje spodbudi pričevanje na podeželju

Delovanje Jehovovih prič v Španiji je bilo prepovedano vse od konca državljanske vojne leta 1939. V 1950-ih in 1960-ih letih so goreče Priče previdno oznanjevale po mestih, kjer so zbujale manj pozornosti. Ko je bilo leta 1970 njihovo delovanje končno legalizirano, je bilo v Španiji kakšnih 10.000 kraljestvenih oznanjevalcev. Večina od njih je živela v večjih in manjših mestih, vendar pa so morale tudi španske vasi slišati kraljestveno sporočilo. Kdo se je spoprijel s to nalogo?

V 1970-ih letih se je pričela akcija, v kateri naj bi se z dobro vestjo dosegla vsa področja na polotoku. Skoraj vsak mesec med letoma 1973 in 1979 je bilo v Naši službi za Kraljestvo (mesečni oznanjevalski bilten, namenjen občinam Jehovovih prič) objavljeno posebno obvestilo, v katerih predelih države so večje potrebe po oznanjevalcih. Mnoge voljne in dovzetne družine so se odzvale na te prošnje ter se ponudile za delo tam, kjer so bile potrebe večje.

Značilen je primer Rosenda in njegove žene Luci. Kot posebna pionirja (polnočasna kraljestvena oznanjevalca) sta bila poslana v ribiško vas na severozahodu Španije. Ko sta postala starša, sta se odločila, da tam tudi ostaneta. »Priznati moram, da sva preživljala zelo težke čase,« pravi Rosendo. »Težko sem našel zaposlitev, vendar sva zaupala v Jehovovo pomoč in res nisva bila nikoli lačna, vedno sva imela tudi streho nad glavo. Zagotovo se je splačalo.« Z leti sta lahko pomagala pri ustanovitvi štirih občin v tem predelu Španije.

,Poizvedeti, kdo je vreden‘

Jezus je rekel učencem, naj ,poizvejo‘, kdo je v posameznem mestu ali vasi vreden (Matevž 10:11). Iskanje vrednih na španskem podeželju zahteva marljivost in pobudo. Do takšnega spoznanja je prišel Angel, brat iz Alcoya (Alicante). Ravnokar je končal oznanjevanje v vasi Masías, ko je zaslišal petelinje petje. Pomislil je: »Če je tam petelin, potem mora biti tudi hiša — hiša, ki sem jo najbrž spregledal.« Ko se je razgledal naokoli, je odkril stezo, ki je vodila po slemenu, in končno je prišel do osamljene hiše.

Na tej kmetiji sta živela Jose in Dolores, brat in sestra, stara kakšnih 60 let. Pozorno sta poslušala in takoj sprejela ponujeni biblijski pouk. Vendar pa ta ponižna človeka ni bilo preprosto poučevati, saj nista znala ne brati ne pisati. Poleg tega jima je bilo treba iz španščine vse prevesti v valenščino, v zanju edini razumljiv jezik. Za povrh so jima nasprotovali sosedje. Kljub vsem tem oviram sta Jose in Dolores napredovala v resnici, čeprav sta morala prepotovati dolgo pot čez gore, da sta lahko prišla na shode. Sčasoma sta izpolnila vse zahteve za krst in zdaj zvesto služita Jehovu.

Prej omenjena Rosendo in Luci se spominjata, kako je sprejela resnico paralizirana ženska v osamljeni hiši blizu Moaña na severozahodu Španije. Ko se je prvič pogovarjala s Pričami, ni mogla ne brati ne pisati, saj je bila zaradi otroške paralize že leta priklenjena na posteljo. Njena hiša je stala kakšna dva kilometra od najbližje ceste. Vseeno si je nadvse želela preučevati Biblijo in kmalu je postalo očitno, da se je odločila služiti Jehovu. Maria se je naučila brati in pisati ter z zvesto pomočjo občine pričela obiskovati shode. Bratje so jo nosili 200 metrov od hiše do kolovoza, kjer so jo previdno posedli v avto. Kljub začetnemu nasprotovanju družine je napredovala do krsta. Duhovni napredek ji je vlil toliko samozavesti, da se je naučila voziti posebno prilagojen avto in je končala tečaj osnovnega izobraževanja. »Pomagati ljudem, podobnim Mariji, je vredno vsakršne žrtve,« pojasnjuje Rosendo.

Bralci Biblije se voljno odzovejo

V 1970-ih letih je bila v Španiji Biblija prvič javno dostopna. Mnogi Španci so si jo kupili in jo pričeli brati. Pilar iz Medina del Campo (Valladolid) je že prebirala Biblijo, ko so jo Jehovove priče leta 1973 prvič obiskale. Ker je bila katoličanka, se je branila vzeti literaturo od Prič, vendar pa je hotela razumeti Biblijo, zato je pristala na tedenske razgovore, v katerih bi ji Priče odgovarjale na biblijska vprašanja.

Pionirka, ki je obiskovala Pilar, je dobro izkoristila literaturo, ki jo je izdala družba Watch Tower, kar ji je pomagalo odgovoriti na njena mnoga vprašanja. Na Pilar je vse, kar je spoznala, naredilo močan vtis, tako da je po nekaj tednih privolila na preučevanje Biblije s knjigo Resnica, ki vodi do večnega življenja. Še pred koncem preučevanja knjige Resnica je prebrala celo Biblijo ter se prepričala, da je našla resnico. Postala je prva Priča v Medini del Campo, v kateri je zdaj lepa kraljestvena dvorana in občina s 63 oznanjevalci.

Priče v Španiji še vedno odkrivajo ljudi, ki »se zavedajo svojih duhovnih potreb« in redno berejo Biblijo, da bi spoznali Božjo voljo (Matej 5:3, NW). Nekdanja katoličanka Pepi, ki je v župniji Zumaia na severu Španije nekoč poučevala katekizem, je med oznanjevanjem v bližnji vasi srečala župnika.

»Pepi, samo čas zapravljaš,« ji je rekel duhovnik, »v tej vasi (Itziar) sta samo dva človeka, zakonski par, ki sta duhovno naravnana. Drugi hodijo v cerkev iz navade.«

»Ja,« je odgovorila Pepi, »če sta tu dva človeka duhovno naravnana, potem bosta postala Jehovovi priči.«

Pepi je skupaj z drugimi Pričami še naprej oznanjevala po hišah, dokler niso oznanili vsej vasi. In res so bratje v osamljeni hiši našli zakonski par, ki ga je omenil duhovnik. Sama sta brala Biblijo, vendar pa je nista razumela. Navdušeno sta sprejela biblijski pouk, hitro napredovala in se aprila 1991 krstila.

Nekaj ljudi iskrenega srca je spoznalo resnico preprosto tako, da so sami brali biblijsko literaturo, ki jo je izdala družba Watch Tower. Tako so Priče iz Almadena (Ciudad Real) oznanjevale v mestecu Ciruelas (Badajoz) in odkrile gospo, ki je pozorno prisluhnila njihovemu sporočilu. Ker se je očitno zanimala za resnico, so ji ponudile biblijski pouk pri njej doma. Toda to je odklonila, češ da jo neki starejši gospod že poučuje o Bibliji. Kar nekaj ljudi na tem področju je trdilo podobno. Bratje so postali radovedni, zato so začeli poizvedovati po tem gospodu. Dobili so njegov naslov ter ga obiskali.

Presenečeni so odkrili, da je ta moški, po imenu Felipe, v Madridu prišel do knjige Tudi ti lahko večno živiš v raju na zemlji. Ko jo je prebral, je spoznal, da je dolžan povedati dobro vest sosedom. Tako jih je iz te knjige pričel poučevati o Bibliji. Bratje so poskrbeli za pouk z njim, pa tudi gospa, ki jo je poučeval o Bibliji, je sprejela biblijski pouk. Felipe lepo napreduje v resnici, čeprav je že v 80-ih letih in krhkega zdravja.

Premagani predsodki

Na podeželskih področjih prihaja do nekaterih neobičajnih težav. Verska tradicija in praznoverje sta običajno močno vkoreninjena. Mnogi, ki živijo na podeželju, imajo vcepljeno nezaupanje pred »novo vero«. Nekateri vaščani se še posebej bojijo, kaj si bodo o njih mislili sosedje in sorodniki, če bodo spremenili vero. Vendar lahko moč Božje besede premaga takšne težave ter spremeni človekovo življenje. To se je zgodilo v ribiški vasi Cangas de Morrazo na severozahodu Španije.

Roberto, ki je bil rojen v tej vasi, je odšel na ladjo že pri 14-ih letih, ker je pač hrepenel po neodvisnosti. Kot mornar trgovske mornarice se je družil z drugimi mladimi mornarji, ki so si z zapijanjem in mamili preganjali ure osamljenosti na morju. Kmalu je tudi Roberto postal težek pijanec in narkoman.

Sčasoma se je Roberto vrnil domov, vendar ni bil ne sposoben ne pripravljen opustiti svojih grdih razvad. Da bi imel dovolj denarja za mamila, je pričel krasti, kar ga je šestkrat privedlo v zapor. Pri 18-ih letih je popil mešanico vina in pomirjevala, ki bi ga skoraj pogubila. Zdravniki so mu sicer rešili življenje, vendar je zgubil nadzor nad rokami in nogami. Iz bolnišnice je odšel kot kvadriplegik. Čeprav je bil priklenjen na invalidski voziček, je še naprej jemal mamila. Vera ga je razočarala in videti je bilo, da je živel samo še za mamila — dokler ga čez tri leta niso obiskale Jehovove priče.

Roberto se je s spoznavanjem izpolnjenih biblijskih prerokb otresel skepticizma. Prisrčna dobrodošlica, katere je bil deležen v kraljestveni dvorani, ga je prepričala, da prava vera ljudem obogati življenje. V devetih mesecih je premagal odvisnost od mamil ter se krstil. Kljub hudim telesnim okvaram že osem let pionira. Zadnji dve leti je tudi občinski starešina. Na Francisca, enega od njegovih nekdanjih tovarišev, so spremembe, ki jih je Roberto naredil v svojem življenju, naredile takšen vtis, da je tudi sam postal Priča in je zdaj pomočnik v občini. Presenetljive spremembe pri teh domnevno neozdravljivo zasvojenih posameznikih so spodbudile ljudi v teh krajih, da so bolje razumeli naravo našega delovanja. Neka ženska je celo pripeljala v kraljestveno dvorano svojega mladega sina, zasvojenega z mamili, da bi videla, ali ga Priče lahko pozdravijo.

Iskanje resnice v Bibliji

Na splošno ljudje s podeželja tako cenijo resnico, da pogosto spravljajo posvetno modrost v sramoto (1. Korinčanom 1:26, 27). Adelina, plaha ženska srednjih let, je ena od takšnih ljudi. Svojo katoliško vero je jemala zelo resno. Vsako jutro je brez izjeme pokleknila in zmolila več očenašev ter zdravamarij. Vsak dan v tednu je molila k drugemu svetniku v prepričanju, da jo bo vsaj eden uslišal.

Ko je Adelina pričela preučevati Biblijo, se je z isto versko gorečnostjo oprijela nove vere. Niti plašnost je ni zadržala, čeprav sta z možem, ko sta se prvič odpravila v kraljestveno dvorano, kar deset minut zbirala pogum, da sta vstopila. Ko je bila enkrat notri, je pozorno poslušala. Nekoč je izvedela za tisočletno Kristusovo vladavino. Nad tem je bila navdušena in ko se je vrnila domov, je hotela v Bibliji prebrati še več o tej vladavini. Vendar pa z možem nista vedela, kje bi našla misli o tem, čeprav se jima je dozdevalo, da nekaj o tem govori Razodetje. Zato je Adelina tistega večera pričela brati Razodetje in brala ga je vse dokler v zgodnjih jutranjih urah ni prišla do 20. poglavja.

Spet drugič je Adelina spoznala, da mora, kadar sta skupaj, moliti mož. Čeprav je bil mož pripravljen moliti, ni vedel, kaj naj reče. Istega večera se je Adelina odločila, da poišče napotke glede tega v Bibliji. Ob dveh ponoči je zbudila moža in mu pokazala, da šesto poglavje Matevževega evangelija podrobno obravnava molitev. Zatem ko je mož prebral napotke, ki jih je dal Jezus, se je končno pomolil za oba. Zdaj je Adelina skupaj z možem Jehovova priča.

Odlična žetev

Po skoraj 25 letih pričevanja gorečih Jehovovih služabnikov na podeželju, so vsi predeli Španije slišali dobro vest. Tako kot v Mali Aziji prvega stoletja so tudi tu ,besedo Gospodovo raznesli po vsej deželi‘ (Dejanja apostolov 13:49). Na tisoče prebivalcev podeželja se je nanjo ugodno odzvalo.

V Španiji, pa tudi drugod, temeljito oznanjevanje na podeželju zahteva potrpežljivost in požrtvovalnost. Ker pa je Božja volja, da »se rešijo vsi ljudje«, Jehovove priče z veseljem iščejo tiste, ki cenijo resnico (1. Timoteju 2:4). Omenjena doživetja odkrivajo, da Jehova bogato nagrajuje trud, vložen v oznanjevanje po vaseh v Španiji.

[Podčrtne opombe]

[Zemljevid na strani 23]

(Lega besedila — glej publikacijo)

FRANCIJA

PORTUGALSKA

ŠPANIJA

BALEARSKI OTOKI

KANARSKI OTOKI

[Navedba vira slike na strani 24]

Vilac, Lérida

[Navedba vira slike na strani 24]

Puebla de Sanbria, Zamora

[Navedba vira slike na strani 25]

Casarabonela, Málaga

[Navedba vira slike na strani 25]

Sinués, Huesca

[Navedba vira slike na strani 26]

Lekeitio, Vizcaya