Uspešno se izogibajmo pasti pohlepa
»Kateri pa hočejo biti bogati, padejo v izkušnjavo in past.« (1. TIMOTEJU 6:9)
1. Zakaj bi morali paziti na pasti?
OB BESEDI past se morda spomnimo na lovca, ki nastavlja prikrito pripravo, v katero se bo ujela neprevidna žrtev. Bog je pojasnil, da so za nas najnevarnejše duhovne in moralne pasti, ne pa stvarne. Hudič prav mojstrsko nastavlja takšne pasti (2. Korinčanom 2:11; 2. Timoteju 2:24-26).
2. a) Kako nam Jehova pomaga odkrivati nevarne pasti? b) Kateri pasti se bomo zdaj posvetili?
2 Jehova nam pomaga odkrivati nekatere od mnogih različnih Satanovih pasti. Bog na primer opozarja, da nas lahko zapeljejo naše ustnice oziroma usta, če govorimo nespametno, ostro ali o čem, o čemer ne bi smeli (Pregovori 18:7; 20:25). Past je lahko ponos ali pa druženje z jezljivimi ljudmi (Pregovori 22:24, 25; 29:25). Naj omenimo še eno past: »Kateri pa hočejo biti bogati, padejo v izkušnjavo in past in v mnoga poželenja, nespametna in škodljiva, ki pogrezajo ljudi v pogubljenje in pogin.« (1. Timoteju 6:9) Vzrok oziroma temelj te pasti lahko povzamemo z besedo pohlep. Pohlep se običajno pokaže kot želja po bogastvu, vendar ima ta zanka veliko različnih oblik.
Jehova svari pred nevarnostjo
3., 4. Kaj nas o pohlepu uči začetek človeške zgodovine?
3 Pohlep je pretirana oziroma nebrzdana želja po denarju, imetju, oblasti, spolnosti ali čem drugem. Seveda nismo prvi, ki se lahko zapletemo v pohlep. Že v edenskem vrtu je past pohlepa ujela Evo in potem še Adama. Evin mož je bil bolj izkušen v življenju kakor ona in bil je osebno poučen od Jehova. Bog jima je pripravil rajski dom. Lahko bi bila uživala v obilju dobre in raznovrstne hrane z neonesnažene zemlje. Pričakovala sta lahko popolne otroke, s katerimi bi mogla neskončno živeti in služiti Jehovu (1. Mojzesova 1:27-31; 2:15). Ali ni to dovolj, da bi zadovoljilo vsakega človeka?
4 Toda to, da ima kdo vsega dovolj, ga še ne ščiti pred pastjo pohlepa. Evo je zapeljalo pričakovanje, da bo kakor Bog, neodvisna in si bo sama postavljala merila. Adam pa je, kot kaže, hotel uživati družbo svoje lepe družice ne glede na ceno. Če je torej pohlep zapeljal celo popolna človeka, je gotovo nevaren tudi za nas.
5. Zakaj je pomembno, da se ne pustimo zapeljati pohlepu?
5 Moramo se varovati, da nas pohlep ne bi zapeljal, saj apostol Pavel svari: »Ali pa ne veste, da krivičniki ne podedujejo kraljestva Božjega? Ne motite se: ne nečistniki, ne malikovalci, ne prešeštniki, ne mehkuži, ne moželežniki, ne tatje, ne lakomniki . . . ne podedujejo kraljestva Božjega.« (1. Korinčanom 6:9, 10) Pavel je tudi naročil: »Nesramnost pa in sleherna nečistost ali lakomnost naj se še imenuje ne med vami.« (Efežanom 5:3) Ne pogovarjajmo se o pohlepu, ker bi s tem ugajali nepopolnemu mesu.
6., 7. a) Kateri biblijski zgledi svarijo pred močjo pohlepa? b) Zakaj bi nas morali ti zgledi strezniti?
6 Jehova je dal zapisati mnoge svarilne zglede, ki nas opozarjajo na nevarnost pohlepa. Spomnimo se Ahanove pohlepnosti. Jehova je odredil, da je treba Jeriho uničiti, zlato, srebro, baker in železo iz mesta pa dati v Njegovo zakladnico. Ahan je sprva morda nameraval poslušati ta navodila, toda pohlep ga je zapeljal. Zdelo se mu je, kakor da je na nakupovalnem izletu v Jerihi; videl je neverjetne priložnosti, tudi lepo oblačilo, ki je bilo videti kot nalašč zanj. Ko je vzel zlato in srebro, vredno več tisoč dolarjev, si je morda mislil: ,Kakšna sreča! Poceni kakor če bi ukradel.‘ In to je res bila kraja! Ahan se je polakomnil tistega, kar bi bil moral uničiti ali izročiti; tako je ukradel Bogu, to pa je moral plačati z glavo (Jozue 6:17-19; 7:20-26). Premislimo tudi o svarilnih zgledih Gehazija ter Juda Iškarijota (2. kraljev 5:8-27; Janez 6:64; 12:2-6).
7 Ne prezrimo dejstva, da noben od treh omenjenih ni bil pogan, ki ne bi imel pojma o Jehovovih merilih. Vsi so bili predani Bogu. Vsakdo od njih je bil očividec čudežev, ki bi jim bili morali dati misliti, kako močen je Bog in kako pomembno je biti pri njem v milosti. Pa jih je pohlep vseeno pokopal. Če se pustimo zapeljati v kakršnokoli zanko pohlepa, lahko uničimo svoj odnos z Bogom. Katere oblike pohlepa pa so za nas najbolj nevarne?
Zapeljani s pohlepom po bogastvu in imetju
8. Kako Biblija opominja glede bogastva?
8 Večina kristjanov pozna jasna biblijska opozorila pred ljubeznijo do bogastva ali hrepenenjem po imetju. Zakaj ne bi pregledali nekaterih, na primer v Matevževem evangeliju 6:24-33, Lukeževem evangeliju 12:13-21 in Prvem listu Timoteju 6:9, 10? Morda se ti zdi, da sprejemaš takšne nasvete in se ravnaš po njih, toda ali niso tudi Ahan, Gehazi in Juda zatrjevali enako? Ni dovolj, da tak nasvet zgolj razumsko sprejmemo. Paziti moramo, da nas zanka pohlepa po bogastvu ali imetju ne ujame v vsakdanjem življenju.
9. Zakaj bi morali preiskati svoje gledišče o nakupovanju?
9 V življenju moramo velikokrat kupovati — hrano, obleko, kaj za dom (1. Mojzesova 42:1-3; 2. kraljev 12:11, 12; Pregovori 31:14, 16; Lukež 9:13; 17:28; 22:36). Trgovski svet spodbuja želje po vedno več in novih rečeh. Mnoge reklame v časopisju, revijah, televiziji zvito zbujajo pohlep. Skušnjava nas lahko zapelje tudi v trgovini, kjer so razstavljene bluze, plašči, obleke, puloverji, novi modeli čevljev, elektronska oprema, kamere. Za kristjane bi bilo pametno, da se vprašajo: ,Ali mi je nakupovanje postalo osrednja zadeva ali največji užitek v življenju?‘ ,Ali res potrebujem te nove reči ali pa je to samo pohlep, ki ga je vame zasejal trgovski svet?‘ (1. Janezov 2:16)
10. Katera past pohlepa je še posebej nevarna za moške?
10 Medtem ko je za ženske past nakupovanje, je za številne moške to kopičenje denarja. Jezus je to past ponazoril z zgodbo o bogatašu, ki je imel vsega dovolj, pa se je vseeno odločil, da ,podre svoje žitnice in sezida večje in tja spravi vse svoje pridelke in blago‘. Jezus je jasno pokazal na nevarnost: »Glejte in varujte se vsake lakomnosti« ali pohlepa (Lukež 12:15-21). Ta nasvet moramo poslušati, če smo bogati ali ne.
11. Kako lahko kristjana zapelje pohlep po denarju?
11 Pohlep po denarju ali rečeh, ki se kupijo z denarjem, je pogosto prikrit. Morda je to načrt za hitro obogatitev, življenjska priložnost za finančno varnost, ki zahteva tvegano investicijo. To je lahko skušnjava po hitrem zaslužku s sumljivim ali nezakonitim poslom. Tako nas lahko pohlepna želja prevzame in zapelje (Psalm 62:10; Pregovori 11:1; 20:10). Nekateri iz krščanske občine so začeli s kakšnim poslom v pričakovanju, da bodo zaupljivi bratje glavne stranke. Če niso nameravali ,truditi se, delajoč dobro z lastnimi rokami‘ in ponujati potrebnih proizvodov oziroma storitev, temveč so hoteli obogateti na račun sokristjanov, so ravnali pohlepno (Efežanom 4:28; Pregovori 20:21; 31:17-19, 24; 2. Tesaloničanom 3:8-12). Pohlep po denarju je nekatere speljal v igranje tombole, loterije in stave pri konjskih dirkah. Drugi so zanemarili občutke drugih in razumnost ter se s tožbo vihravo odpravili na sodišče v upanju na veliko odškodnino ali poravnavo.
12. Kako vemo, da je pohlep po bogastvu moč premagati?
12 Prav je, da se preiščemo na vseh omenjenih področjih, da bi lahko pošteno ugotovili, ali smo pohlepni ali ne. Tudi če smo, se lahko še vedno spremenimo. Spomnimo se, da se je Zahej spremenil (Lukež 19:1-10). Če ugotoviš, da se pri tebi pojavlja pohlep po bogastvu ali imetju, moraš kakor Zahej odločno uiti tej pasti (Jeremija 17:9).
Pohlep na drugih področjih življenja
13. Pred katero pastjo pohlepa opozarja Psalm 10:18?
13 Nekateri zanko pohlepa laže opazijo, ko gre za denar ali imetje, kakor v njenih drugih oblikah. V nekem grškem slovarju piše, da besede, ki jih prevajamo s pohlep oziroma lakomnost, pomenijo , »hoteti več«, kar se tiče oblasti in podobnega, pa tudi imetja‘. Lahko nas zapelje pohlep po vplivu nad drugimi, morda bi kdo mislil, da se morajo drugi pod njegovo oblastjo kar tresti (Psalm 10:18).
14. Kako vse želja po oblasti škodi?
14 Že od zgodnjih dni človeške zgodovine imajo nekateri nepopolni ljudje oblast nad drugimi. Bog je vnaprej videl žalostno posledico človekovega greha, namreč da bodo mnogi možje ,gospodovali‘ nad svojimi ženami (1. Mojzesova 3:16). Ta napaka se je razširila tudi zunaj zakonske ureditve. Več tisoč let pozneje je biblijski pisec opazil, da »človek vlada ljudem v njih nesrečo« (Propovednik 8:9). Verjetno vemo, kako res je to v politiki in vojski, ali pa se morda tudi mi sami ženemo za večjo osebno oblastjo ali vplivom?
15., 16. Kako lahko kristjana oklene želja po večji oblasti (Filipljanom 2:3)?
15 Vsi smo povezani z drugimi ljudmi — v naši ožji ali širši družini, v posvetni službi ali šoli, med prijatelji in v občini. Morda imamo včasih ali večkrat kaj besede pri tem, kaj se bo delalo ter kako in kdaj. To samo po sebi še ni napačno ali slabo. Toda, ali nam posebej prija, če lahko uporabimo oblast, ki jo morda imamo? Ali imamo radi zadnjo besedo in se tej težnji kar ne moremo več upirati? Tako težnjo je pogosto opaziti pri posvetnih direktorjih in šefih: obkrožijo se s kimavci, ki jim v ničemer ne nasprotujejo in ne ogrožajo njihovega posvetnega pehanja (pohlepa) za oblastjo.
16 Te pasti se je treba varovati pri druženju s sokristjani. Jezus je rekel: »Veste, da vladarji gospodujejo nad svojimi narodi in da jim velikaši dajejo čutiti oblast. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik.« (Matej 20:25, 26, EI) V vedenju krščanskih starešin med njimi samimi, do pomočnikov in do črede se takšna ponižnost mora opaziti. Ali je morda pri predsedujočem nadzorniku opaziti željo po oblasti, tako da se s sostarešinami posvetuje le o manjših zadevah, glede večjih pa odloča kar sam? Ali je res pripravljen porazdeliti naloge? Če je pomočnik, ki vodi shod za oznanjevanje, pri tem prezahteven in celo postavlja pravila se lahko pojavijo težave. (1. Korinčanom 4:21; 9:18; 2. Korinčanom 10:8; 13:10; 1. Tesaloničanom 2:6, 7)
17. Zakaj je primerno pri razpravi o pasti pohlepa omeniti hrano?
17 Tudi pri hrani je mnoge ujel pohlep. Seveda je naravno, da v hrani in pijači uživamo, in Biblija to odobrava (Propovednik 5:18). Toda ni redko, da se pohlep po hrani in pijači s časom poveča ter začnemo jesti veliko več, kakor je za uživanje razumno in dovolj. Če se Božjim služabnikom na tem področju ne bi bilo potrebno varovati, v Jehovovi besedi v Pregovorih 23:20 gotovo ne bi pisalo: »Ne bodi med popivači vina, ne med požeruhi mesa.« (EI) Kako pa se lahko ogibamo te pasti?
18. Kako se lahko preiščemo glede hrane in pijače?
18 Bog ne zahteva, da se njegovo ljudstvo drži kakšnega strogega režima glede hrane (Propovednik 2:24, 25). Po drugi strani pa mu ni všeč, če postaneta hrana in pijača pomemben del našega pogovora in načrtovanja. Vprašajmo se: ,Ali ob pogovoru o kakšnem obroku v preteklosti ali prihodnosti postanem nenavadno navdušen?‘ ,Ali neprestano govorim o hrani in pijači?‘ Naše gledišče izdaja tudi način, kako se odzovemo na obrok, ki ga nismo sami pripravili ali plačali, morda v gosteh ali na krščanskem zboru. Ali tedaj radi pojemo veliko več kakor navadno? Spomnimo se na Ezava; hrana je zanj postala prepomembna, s tem pa si je trajno škodil (Hebrejcem 12:16).
19. Kako lahko pri spolnih užitkih preži nevarnost pohlepa?
19 Pavel opozarja še na eno past: »Nesramnost pa in sleherna nečistost ali lakomnost naj se še imenuje ne med vami, kakor se spodobi svetim.« (Efežanom 4:17-19; 5:3) Res je, lahko se pojavi tudi pohlep po spolnih užitkih. Ti imajo seveda primerno mesto v zakonu. Tesna navezanost in ti užitki pomagajo možu in ženi, da si ostaneta vdana mnoga leta zakona. Le redkokdo pa bo zanikal, da današnji svet preveč poudarja spolnost in tisto, kar je Pavel omenil kot pohlepnost, predstavlja kot normalno. Takšno napačno gledišče o spolnih užitkih zlahka vpliva posebej na tiste, ki se izpostavljajo nemoralnosti in nagoti, ki je danes v mnogih filmih, videokasetah, revijah in zabaviščih nekaj povsem običajnega.
20. Kako je kristjan lahko oprezen glede pohlepa po spolnosti?
20 Pripoved o Davidovem grehu z Batsebo kaže, da se lahko v past spolnega pohlepa ujamejo tudi Božji služabniki. David je imel pravico do spolnih užitkov v lastnem zakonu, pa je vseeno pustil rasti nepravilno spolno željo. Ko je opazil, kako lepa je Urijeva žena, ni obvladal svojih misli in ravnanja ter se je z njo zapletel v nedovoljen užitek (2. Samuelova 11:2-4; Jakob 1:14, 15). Gotovo se moramo paziti te oblike pohlepa. Tudi v zakonu se je prav ogibati pohlepa. To zahteva, da odklanjamo skrajnostne spolne navade. Mož, ki v tem pogledu ni pohlepen, bo iskreno skrbel za svojo ženo, tako da pri nobeni njuni odločitvi o načrtovanju družine ne bo njegov užitek pomembnejši od ženinega sedanjega ali prihodnjega zdravja (Filipljanom 2:4).
Bodimo odločeni, da ne bomo pohlepni
21. Zakaj nas razprava o pohlepu ne bi smela spraviti v malodušje?
21 Jehova nas ne svari zaradi sumničavosti. Ve, da mu želijo vsi njegovi vdani služabniki zvestovdano služiti, in zaupa, da bo velika večina tako tudi delala. Za svoje ljudstvo kot celoto lahko reče, kakor je rekel Satanu za Joba: »Ali si opazil mojega služabnika Joba? Ni mu enakega na zemlji. Mož je brezgrajen in pravičen, boji se Boga in se vzdržuje hudega.« (Job 1:8, EI) Naš ljubeči in zaupanja poln nebeški oče nas svari pred nevarnimi pastmi, tudi pred pohlepom, zaradi tega, ker želi, da ostanemo neomadeževani in zvesti njemu.
22. Kaj moramo storiti, če smo med današnjim preučevanjem odkrili nevarnost, ki nam preti, ali osebno slabost?
22 Vsi imamo prirojeno težnjo k pohlepu, ki se je v nas pod vplivom hudobnega sveta še razvila. In kaj, če si med današnjo preiskavo o pohlepu — po bogastvu, imetju, oblasti in vplivu, hrani ali spolnih užitkih — odkril področje, kjer si šibak? Vzemi si k srcu Jezusov nasvet: »In če te pohujšuje roka tvoja, odsekaj jo; bolje ti je brez roke priti v življenje nego imeti obe roki in oditi v pekel [v geheno, NW].« (Marko 9:43) Spremeni mnenje in želje, ki jih je treba spremeniti. Ogibaj se smrtonosne zanke pohlepa. Tako boš z Božjo pomočjo lahko ,prišel v življenje‘.
Kaj sem se naučil?
◻ Zakaj moramo biti pozorni na past pohlepa?
◻ Kako nas lahko zapelje pohlep po bogastvu oziroma imetju?
◻ Kako nas lahko pohlep ogroža na drugih področjih življenja?
◻ Kako bi morali gledati na vsakršno nagnjenost k pohlepu?