Izogibaj se zanke pohlepa
»Varujte se vsake lakomnosti; zakaj čeprav ima kdo preobilo, življenje mu vendar ne priteka iz obilja njegovega.« (LUKA 12:15)
1. Zakaj je Pavlovo svarilo pred lakomnostjo času primerno?
ŽIVIMO v svetu, ki obožuje materialno blagostanje. Gospodarstvo neprestano pritiska na želje ljudi, da bi se obogatili. Uspeh se običajno meri po višini zaslužka. Zato so številna opozorila Biblije pred lakomnostjo ali pohlepom še kako času primerna. (Kološanom 3:5; 1. pismo Timoteju 6:10) Lakomen človek je človek, »ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine«. Lakomnost je lahko enako težka kot nečistovanje ali malikovanje, saj je Pavel opomnil kristjane: »Ne družite se s takim, ki se ima za brata, pa je nečistnik, ali lakomnik, ali malikovalec, ali obrekljivec, ali pijanec, ali ropar. S takim niti ne jejte skupaj.« (1. pismo Korinčanom 5:11, JP; Pismo Efežanom 5:3, 5)
2. Kako sta Jezus in Jehova opozarjala pred lakomnostjo?
2 Jezus je posvaril svoje učence: »Varujte se vsake lakomnosti.« (Lukov evangelij 12:15) Sam Jehova je v Desetih zapovedih vključil zapoved proti tej pregrehi: »Ne poželi hiše bližnjega svojega, ne poželi žene bližnjega svojega, ne hlapca njegovega, ne dekle njegove, ne vola, ne osla njegovega, ne ničesar, kar je bližnjega tvojega.« (2. Mojzesova knjiga 20:17; Pismo Rimljanom 13:9)
Nihče naj ne popusti
3. Kako je Evo in pozneje Izraelce premagala lakomnost?
3 Dejstvo je, da nihče ne sme popustiti v budnosti proti lakomnosti ali pohlepu. Eva je v Edenskem vrtu grešila, ker jo je zapeljal pohlep. Kot je rečeno, »je (žena) videla, da je dobro tisto drevo za jed in da je veselje očem in da je zaželeti to drevo.« (1. Mojzesova knjiga 3:6) Izraelci so nekoč v puščavi pokazali gnusno lakomnost. Ko je Jehova njihovo pritožbo, da jedo samo mano, upošteval in priskrbel množico prepelic, so se obnašali kot požeruhi in so bili hudo kaznovani. (4. Mojzesova knjiga 11:4—6, 31—33)
4. Kateri drugi zgodovinski primeri še pokažejo nevarnost pohlepnosti?
4 Pozneje je v bitki pri Jerihu, Ahan zaradi lakomnosti ukradel nekaj srebra in zlata ter drago obleko iz plena. (Jozuetova knjiga 7:20, 21) Lakomnost je bila vzrok, da je Gehazi, Elijev služabnik poskusil iz čudežnega ozdravljenja Naamanove gobavosti izvleči finančni dobiček. (2. knjiga Kraljev 5:20—27) Kralj Ahab je bil naslednji lakomnik. Dovolil je, da je njegova poganska žena Jezabela povzročila smrt Nabota, njegovega soseda, da si je lahko prisvojil njegov vinograd. (1. knjiga kraljev 21:1—19) Juda Iškariot, ki je bil Jezusov zaupni prijatelj, pa je iz lakomnosti zlorabil svoj položaj za to, da je kradel iz skupne blagajne. Njegova lakomnost je končno šla tako daleč, da je za 30 srebrnikov izdal Jezusa. (Matejev evangelij 26:14—16; Janezov evangelij 12:6)
5. Kaj se naučimo iz izkušenj raznih vrst ljudi, ki so se ujeli v zanko lakomnosti?
5 Vsi ti primeri lakomnosti so bili kaznovani. Ali pa si opazil, da so se ujeli v zanko pohlepa razne vrste ljudje? Eva je bila popolna ženska, ki je živela v raju. Ahan in Izraelci so osebno videli Jehovine čudeže. Ahab je bil kralj, verjetno najbogatejši mož v deželi. Gehazi in Juda sta bila blagoslovljena z dragocenim duhovnim druženjem in velikimi službenimi prednostmi. Vseeno so postali lakomni. Zato se lahko vsakdo — vseeno, kako bogat je, kakšne službene prednosti ima ali kaj vse je že doživel — ujame v to zanko. Nič čudnega, da je Jezus svaril: »Varujte se vsake (vrste, NS) lakomnosti.« (Lukov evangelij 12:15)
6. Kaj je potrebno, če se želimo izogniti zanke lakomnosti?
6 Kako se lahko obvarujemo? Samo s samoobvladanjem in stalnim preiskovanjem samega sebe. Lakomnost se začne v srcu. Če se želimo izogniti zanke lakomnosti, potem moramo stalno preiskovati svoje srce, če v njem ni začela poganjati korenine kakšna oblika lakomnosti. Pri tem nam pomaga Biblija. Kako? Najprej nam pove, kaj so rekli Jezus in njegovi učenci o lakomnosti. Če preiščemo te izjave, se bodo pojavila prenikava vprašanja, s katerimi lahko ugotovimo, kje stojimo glede lakomnosti.
Preiskati naše nagibe
7. Kako nam Jezusov odgovor možu, zapletenemu v spor glede dediščine, pomaga, da se preiščemo?
7 Jezus je posvaril pred lakomnostjo, ko je slišal prošnjo enega svojih poslušalcev. »Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj.« Jezus mu je odgovoril: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delilca nad vaju?« (Lukov evangelij 12:13, 14, JP) Tedaj je izrekel svoje opozorilo pred lakomnostjo. Jezus se glede na važno duhovno nalogo, ki jo je moral na zemlji spolniti, ni pustil zaplesti v spore za razne dobrine. (Janezov evangelij 18:37) Toda ta njun pogovor nas navede na vprašanja, ki se jih v preiskavo lahko sami vprašamo. Denimo, da bi, čeprav nismo v pomanjkanju, mislili, da imamo pravico do sporne posesti, bogastva ali do sporne dediščine. Kako daleč bi šli v boju zanjo? Koliko naše službe Jehovi ali našega odnosa do naših bratov bi žrtvovali, da pridobimo tisto, za kar menimo da imamo pravico? (Pregovori 20:21; 1. pismo Korinčanom 6:7)
8. Kako lahko preprečimo, da ne bi bili podobni pismarjem, ki jih je opisal Jezus v Lukovem evangeliju 20:46, 47?
8 Pomisli še na naslednjo Jezusovo pripombo. Svoje učence je svaril: »Varujte se pismarjev, ki ... požirajo vdovam hiše.« (Lukov evangelij 20:46, 47) Kako kruta lakomnost! Kristjani so dolžni skrbeti za vdove; ne pa jih izkoriščati. (Jakobovo pismo 1:27) Vzemimo, da poznaš neko vdovo, ki je dobila visok znesek zavarovalnine, ti pa bi zaradi stiske, v katero si zašel, nujno potreboval denar. Ali bi takoj pomislil, grem k vdovi, ker meniš, da jo boš najlažje pregovoril ali da ti ona pač mora pomagati, ko vendar ima toliko denarja? Ali pa, si si od nje že izposodil denar in ga sedaj težko vračaš. Boš menil, da si opravičen vračanja denarnih obrokov, ker ne bo delala večjih težav ali ker morda misliš, da denarja tako ali tako ne potrebuje? Skrbno moramo paziti na to, da ne bomo popačili svoje mišljenje o načelih, kadar smo v finančnih težavah.
9. Kako lahko pridemo v skušnjavo, da ‚bi se prilizovali ljudem zaradi koristi‘?
9 Juda je pravtako opisal možnost, ki nas lahko ujame v zanko lakomnosti. Govoril je o ljudeh, ki se vrinejo v krščansko skupščino in jo pokvarijo s svojo lakomnostjo in slabim obnašanjem, s tem pa »zatajijo našega edinega gospodarja in Gospoda Jezusa Kristusa«. (Judovo pismo 4, JP) Razen tega »se zaradi koristi prilizujejo ljudem«. (Judovo pismo 16, JP) Mi ne želimo biti takšni. Toda razmisli: Ali ne preživljam svoj čas raje s premožnejšimi kristjani, do bolj siromašnih v skupščini pa sem manj pozoren? Če je tako, ali bi lahko to bilo zato, ker upamo pri tem na določeno korist? (Primerjaj Apostolska dela 20:33; 1. pismo Tesaloničanom 2:5.) Če smo gostoljubni z odgovornimi brati v organizaciji, ali delamo to iz ljubezni ali zato, ker upamo, da bomo zato dobili kakšne prednosti? Če je to drugo, potem se morda tudi mi ‚prilizujemo ljudem zaradi koristi‘.
10. Kako vse bi bilo mogoče iz čaščenja Jehove izvleči finančni dobiček? Če smo nagnjeni k temu, čigav zgled bi tedaj naj posnemali?
10 Jezusa je razjezila še naslednja oblika lakomnosti, to je bilo, ko je našel v templju prodajalce volov, ovac, golobov ter menjalce, sedeče pri svojih mizah. Gorečnost za Jehovino hišo ga je navedla, da jih je izgnal iz templja in vzkliknil: »Ne delajte iz hiše Očeta mojega hiše trgovske.« (Janezov evangelij 2:13—17) Smo tudi mi tako goreči? Potem bi bilo dobro, če bi se vprašali: Ali se v Kraljevski dvorani pogovarjam o trgovskih poslih? Ali poskušam pridobiti sokristjane za trgovske posle, ker bi to kot moji duhovni bratje težko odklonili? Ali uporabljam mnoga prijateljstva v organizaciji za to, da širim moje trgovske zveze? Mi gotovo ne bi smeli na sebičen način pridobivati finančen dobiček, tako, da bi izkoriščali naš odnos z našimi brati.
11. Katera krščanska načela nam pomagajo ohraniti pravo stališče, če sklepamo med seboj poslovne pogodbe?
11 Mar to pomeni, da kristjani med seboj nikoli ne smejo sklepati kakšnih poslov? Ne. Gre samo za to, da je čas in kraj za trgovske zadeve ter čas in kraj za čaščenje. (Propovednik 3:1) Vendar, kristjani, ki imajo poslovne zveze, ne bi smeli pozabiti biblijskih načel. Če kristjan sklene poslovni dogovor, tedaj ne bi smel iskati lukenj v zakonu, da bi se izognil svojim moralnim dolžnostim. (Matejev evangelij 5:37) Pravtako ne sme biti neusmiljen ali maščevalen, če se kakšen posel pokaže slab in je izgubil denar. Apostol Pavel je pisal Korinčanom: »Sploh je za vas sramotno že to, da se pravdate. Zakaj krivice raje ne prenašate? Zakaj si raje ne pustite jemati?« (1. pismo Korinčanom 6:7, JP) Ali bi si ti lahko pustil zaradi skupščine narediti krivico, kot pa, da se tožiš po sodiščih?
12. Katera biblijska načela bodo tistim, ki se ukvarjajo s poslovnimi zadevami, pomagala, da se izognejo zanke pohlepa?
12 Vsak kristjan, ki se ukvarja s kakšno poslovno zadevo, mora biti zelo oprezen. Danes so čisto običajni oderuški postopki, vendar on ne more biti tak. Nikoli ne sme pozabiti, da je Kristusov učenec. Kristjan ne želi biti na glasu kot nepošten ali »premeten« trgovec. (Primerjaj Pregovori 20:14; Izaija 33:15.) Nikoli ne bi smel pozabiti Jezusovega opomina, naj dobrine ne postanejo njegov bog, kakor tudi svarilo Janeza pred ‚poželenjem mesa in poželenjem oči in očitnim razkazovanjem sredstev za življenje‘. (1. Janezovo pismo 2:16; Matejev evangelij 6:24) Ali se lahko kot poslovni človek, trgovec ali trgovka upreš skušnjavi, da v drugih vzbudiš lakomnost, samo da bi več prodal? Ali pa računaš z njihovo nečimrnostjo in ponosom, da bi imel boljši promet? Ali opravljaš svoje posvetno delo tako, da te ni sram o tem govoriti z Jehovo v svojih molitvah? (Matejev evangelij 6:11; Pismo Filipljanom 4:6, 7)
13., 14. a) Kakšno ravnotežje morajo ohraniti premožnejši kristjani? In tisti, ki niso premožni? b) Kako nam pomaga molitev, zapisana v Pregovorih 30:8, da smo razsodnejši glede bogastva?
13 Pavel je pisal Timoteju: »Tisti pa, ki hočejo obogateti, padejo v zanke skušnjave, to je v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v uničujočo pogubo.« (1. pismo Timoteju 6:9, JP) Biti bogat ni greh, čeprav prinaša blaginja s seboj svoje probleme in skušnjave. (Matejev evangelij 19:24—26) Nevarnost je v ‚odločitvi, da boš obogatel‘. Neki starešina je, na primer, dejal: »Često se problem pojavi tedaj, ko nekdo vidi svojega premožnejšega krščanskega brata in se vpraša: ‚Zakaj ne bi mogel tudi jaz imeti vsega tega?‘«
14 Biblija spodbuja: »Življenje bodi brez lakomnosti; zadovoljni bodite s tem, kar imate; kajti on je rekel: ‚Ne odtegnem se ti in ne zapustim te.‘« (Pismo Hebrejcem 13:5) Če si morda premožnejši, ali gledaš na to, kot na dar, ki ga lahko uporabljaš v Jehovini službi? Jezus je nekoč rekel bogatemu mlademu moškemu, da bi se moral, če mu želi slediti, odreči vsega svojega bogastva. Če bi to Jezus rekel tebi, kaj bi izbral — da obdržiš svoje bogastvo ali slediš Jezusu? (Matejev evangelij 19:20—23) Ali si, če nisi ravno premožen, zadovoljen s tistim kar imaš? Se lahko ogibaš zanke poželjivosti? Ali lahko zaupaš Jehovini obljubi, da ‚se ti ne bo odtegnil in te ne bo zapustil‘? (Glej tudi Pregovori 30:8.)
Bogatiti se v Bogu
15., 16. a) Kakšno ponazoritev je uporabil Jezus, da bi poudaril nasvet glede lakomnosti? b) Kaj je bil osnovni problem moškega v Jezusovi priliki?
15 Ko je Jezus posvaril svoje poslušalce, ‚da se varujejo vsake vrste lakomnosti‘, je govoril tudi o poljedelcu, čigar polja so izredno dobro rodila. Mož »premišljuje v sebi in reče: ‚Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti letine svoje.‘ Pa reče: ‚To storim: poderem žitnice svoje in sezidam večje, in tu spravim vse pridelke svoje in porečem duši svoji: Duša, veliko blaga imaš za veliko let; počivaj, jej, pij, veseli se!‘« Toda mož je iste noči umrl. Vse nakopičeno bogastvo mu ni niti najmanj pomagalo. Jezus je takole zaključil: »Tako je s tem, kdor sebi zaklade nabira, pa se ne bogati v Bogu.« (Lukov evangelij 12:16—21)
16 Ali je ta mož zagrešil kakšen očiten prestopek, kot na primer, odiranje ali krajo? V priliki ni rečeno nič takega. Kljub temu je imel problem. Svoje bogastvo je postavil za osnovo varne bodočnosti, pozabil pa nekaj daleč važnejšega: ‚biti bogat v Bogu‘. Pravim kristjanom pa je njihov odnos do Boga najvažnejše v življenju, zato se lahko ogibajo zank lakomnosti in zato niso del sveta. (Janezov evangelij 17:16)
17. Kako uravnovešen kristjan razmišlja o skrbi za življenjske potrebščine?
17 Jezus je nekoč svetoval: »Ne skrbite torej in ne govorite: Kaj bomo jedli? ali kaj bomo pili? ali kaj bomo oblekli? Kajti vsega tega iščejo pogani.« (Matejev evangelij 6:31, 32) Res je, da imamo mi enake probleme kakor »pogani«. Večina izmed nas mora trdo delati, da zasluži za potrebne stvari, kot so hrana, pijača in obleka. (2. pismo Tesaloničanom 3:10—12) Toda mi ne dovolimo, da bi nas take skrbi ovirale pri našem ‚bogatenju v Bogu‘.
18. Zakaj nam naše zaupanje v Jehovo pomaga, da se ogibamo zanke lakomnosti?
18 Jehova je vir vsega bogastva. (Apostolska dela 14:15, 17) In obljubil je, da bo še posebej skrbel za svoje služabnike. Jezus je rekel: »Saj Oče vaš nebeški ve, da vsega tega potrebujete. Ampak iščite najprej Kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam bo pridano.« (Matejev evangelij 6:32, 33; Psalm 37:25) Ali verjameš v to obljubo? Si prepričan, da jo bo Jehova uresničil? Boš zadovoljen s pripravami, ki jih priskrbi Jehova? Če da, tedaj se boš lahko izognil zanke lakomnosti. (Pismo Kološanom 3:5) Tvoja služba Jehovi in tvoj odnos z njim bosta vedno na prvem mestu, tvoje življenje pa bo dokaz, da mu verjameš.
Se spomniš?
◻ Kakšne vrste ljudje lahko zapadejo lakomnosti?
◻ Kako se lahko varujemo pred lakomnostjo?
◻ Kako se včasih kaže lakomnost?
◻ Katera vprašanja nam pomagajo spoznati, če se ogibamo zanke lakomnosti ali ne?
◻ Kaj je velika zaščita pred lakomnostjo?
[Poudarjeno besedilo na strani 16]
Če imajo kristjani med seboj poslovne stike, ne bi nikoli smeli pozabiti biblijskih načel