Ali si prizadevaš po svojih najboljših močeh

»NAREDIL bom, kar bom mogel.« Kolikokrat temu stavku sledi besedica »če« in dolga vrsta izgovorov, kaj vse lahko omeji naš trud. Kaj pa naša predanost Jehovu? Ali izpolnjujemo obljubo, da mu bomo služili po svojih najboljših močeh?

Predati se pomeni, da ,se nekdo ali nekaj posveti izključno služenju ali čaščenju božanskega bitja, oziroma posvečeni rabi‘. Jezus se je trudil prikazati, kaj vse obsega predanost Jehovu: »Če hoče kdo za menoj, naj se odpove sam sebi, si naloži svoj križ in hodi za menoj.« (Matej 16:24, J. Moder) Tistemu, ki se je odpovedal samemu sebi in se predal Bogu, je v življenju najvažnejše izpolnjevanje Božje volje.

Kot predani ljudje bi se morali temeljito preiskati, ali živimo v soglasju s predanostjo. Peter odkrije, zakaj bi morali to storiti, ko spodbuja maziljene kristjane: »Zato se bratje, tembolj potrudite, da boste utrdili svojo poklicanost in izvoljenost. Če boste namreč tako ravnali, se ne boste nikdar spotaknili.« (2. Petrovo 1:10, EI) Da, če se potrudimo po svojih najboljših močeh, ne bomo duhovno padli.

Lahko bi si še bolj prizadevali

Od vseh predanih Božjih služabnikov se pričakuje, in to v najširšem smislu te besede, da si po svojih najboljših močeh prizadevajo ugajati Jehovu. Morda bi se lahko pri izvrševanju Božje volje še bolj potrudili. Triletni deček s tem, ko kaj malega pomaga mami v kuhinji, naredi najbrž vse, kar je trenutno sposoben. Ko pa bo zrastel, bo lahko naredil veliko več. Tako je tudi z našo duhovnostjo. Kar je bilo še pred nedavnim za nas največ, kar smo lahko naredili, je zdaj le delček tega. Spodbujeni smo, da za Jehova delamo zmeraj več.

Vse večja hvaležnost Jehovu podžiga našo pripravljenost, da naredimo še več. Še bolj bomo cenili vse, kar je storil za nas, če bomo preučevali njegovo Besedo, Biblijo. Tako nas bo denimo skrbno raziskovanje in razmišljanje, kako je Jehova poslal Sina, da se žrtvuje za osvoboditev človeštva od greha, spodbudilo, naj služimo Tistemu, ki je pripravil odkupnino (Janez 3:16, 17; 1. Janezov 4:9-11). Bolj ko ,okušamo in vidimo, kako dober je GOSPOD‘, bolj nas srce vleče, da mu služimo (Psalm 34:8).

Polnočasna oznanjevalka Jetter se tega zaveda. Da bi se lahko še bolj poglobila v gradivo, ki ga preučuje, si je za to v hiši rezervirala sobico. Uredila jo je tako, da se lahko osredini na raziskovanje. Na polici so ji takoj pri roki Watch Tower Publications Indexes, pa tudi vezani letniki Stražnih stolpov in Prebudite se!. »Ker raziskujem zanimive stvari,« pravi, »komaj čakam, da o njih pripovedujem drugim.«

Kot občasen obilen obrok ne more nadomestiti rednega duhovnega hranjenja, tudi enkratno poglobljeno raziskavanje Biblije še ne poteši potrebe po vsakodnevni duhovni hrani. Ruth je upoštevala to potrebo, saj je njena družina, od kar se spominja, po vsakem zajtrku in večerji skupaj brala Biblijo. Zdaj pri 81. letih, po več kot 60 letih polnočasne službe, še vedno redno bere Biblijo, ko se ob šestih zjutraj zbudi. Takoj ko dobi reviji Stražni stolp in Prebudite se!, si vzame čas in ju prebere. Članek za preučevanje v občini prebere najmanj trikrat ali štirikrat. Ruth nam še pove: »Razumevanje Božje Besede je pogoj za močno vero.« To ji tudi pomaga, da že mnogo let misijonari.

Po svojih najboljših močeh pomagajmo drugim

S temeljitim in rednim preučevanjem Božje Besede bo naša gorečnost v Božji službi rastla in nekaj v naši notranjosti nas bo spodbujalo, da naredimo še več (primerjaj Jeremija 20:9). Takšna gorečnost je navedla Hirohisa, da je povsem ,izpolnil svojo službo‘ (2. Timoteju 4:5). Živel je z materjo in s štirimi mlajšimi brati in sestrami. Čeprav je bil še mladoleten, je pomagal vzdrževati družino. Ker je raznašal časopise, je moral vsak dan vstati že ob treh zjutraj. Hirohisa je hotel še več oznanjevati drugim o Jehovu, zato je zaprosil za pionirsko službo, za polnočasno službo Jehovovih prič. Čeprav še mlad, je rad pomagal vsem, ki so se mu pridružili in si po svojih najboljših močeh prizadevali slaviti Jehova.

Če hočemo na oznanjevanju kar najbolj pomagati drugim, moramo biti učinkoviti. Jezus je nekoč spodbudil svoje učence: »Če to veste, blagor vam, če boste to delali.« (Janez 13:17) Naomi je odličen zgled, kako lahko z napotki Jehovove organizacije izboljšamo svoje oznanjevanje. Naomi je na oznanjevanju po hišah težko ogovorila tujca in pogosto ji je pred vrati kar zmanjkalo besed. Starešine iz občine so jo spodbudili, naj rabi predloge iz knjige Dopovedovanje iz Svetega pisma, pod podnaslovom Uvodi za rabo pri oznanjevanju.a Na pamet se je naučila uvode pod podnaslovom Družina/otroci in jih velikokrat uporabila. Tako se je denimo lahko pričela pogovarjati s kakšnih trideset do štirideset let staro gospodinjo. Še preden jo je lahko ponovno obiskala, je ženska prišla v kraljestveno dvorano. Pričeli sta z biblijskim poukom. Zdaj sta ta gospodinja in njen mož krščena kristjana. Skupaj z otroki so srečna družina.

Po svojih najboljših močeh se zanimajmo za druge

Lahko tudi posnemamo apostola Pavla, ki je rekel: »Vse pa delam zavoljo evangelija, da bi prejel delež ž njim.« (1. Korinčanom 9:22, 23)

Tako je ravnala tudi Hatsumi. Žena, ki jo je na oznanjevanju ogovorila po domofonu, ji je vljudno odgovorila, da nima časa za pogovor. Ker je bil stanovalkin glas prijazen, jo je Hatsumi še naprej obiskovala. Stanovalka ji je vedno odgovarjala po domofonu, nikoli pa ni prišla iz hiše, da bi se spoznali. To je trajalo dve leti in pol.

Nekega dne je Hatsumi prišla ob drugem času, in sicer pozno popoldne, vendar ni bilo nikogar doma. Ko je že hotela oditi, je za hrbtom zaslišala znan glas: »Kdo ste?« Stanovalka se je ravno vračala domov. Ko je izvedela za Hatsumino ime, je brez oklevanja odgovorila: »A vi me obiskujete! Hvala vam, ker tako skrbite zame.« Ker je v nekem drugem kraju prenehala preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami, ji je bilo preveč nerodno, da bi Hatsumi odprla vrata. Pričeli sta z biblijskim poukom in zdaj stanovalka lepo napreduje. Ali tudi mi tako skrbimo za tiste, ki jih srečamo na oznanjevanju po hišah?

Prizadevajmo si po svojih najboljših močeh

Jehova ceni naše prizadevanje, da mu služimo po svojih najboljših močeh. Je kot oče, h kateremu prihajamo, kot pride sin z darilom. Z leti se lahko darila spreminjajo, odvisno od sinove starosti in sredstev. Ravno tako kot je oče vesel vsakršnega darila, ki mu ga od srca prinese sin, tudi Jehova brez oklevanja sprejema našo iskreno službo, ki ustreza stopnji dosežene duhovnosti.

Seveda ne smemo svojega truda primerjati s prizadevanjem drugih. Pavel je rekel, naj bomo veseli zato, ker smo se trudili, ne pa zato, ker »bi se primerjali z drugimi« (Galačanom 6:4, EI). Zato prisluhnimo Petrovemu svarilu: »Trudite se, tega čakajoč, da se pokažete brez madeža in brez hibe pred njim v miru.« (2. Petrov 3:14)

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 29]

Ali se po svojih najboljših močeh trudiš delati po predlogih za oznanjevanje?