Varujte se pokvarjene glasbe!

»Skrbno torej pazite, kako se vedete, ne kot nespametni, ampak kot pametni. Dobro izrabljajte čas, zakaj dnevi so hudi.« (EFEŽANOM 5:15, 16, EI)

1. Zakaj lahko rečemo, da je glasba Božji dar?

»GLASBA . . . je Božji dar,« je v knjigi Bible Music zapisala Lulu Rumsey. Že od nekdaj so bogaboječi moški in ženske čutili tako. Človek v glasbi izraža svoja najgloblja občutja: veselje, žalost, bes in ljubezen. V biblijskih časih je bila glasba pomembna in je v tej sveti knjigi večkrat omenjena (1. Mojzesova 4:21; Razodetje 18:22).

2. Kako so v biblijskih časih z glasbo hvalili Jehova?

² Najbolj vzvišen namen glasbe je bil častiti Jehova.a Nekateri najveličastnejši izrazi hvale Bogu Jehovu so bili na začetku uglasbljeni. »Hvalil bom ime Božje s pesmijo,« je napisal psalmist David (Psalm 69:30). Ob glasbi je tudi kdo na samem v molitvi premišljeval. Asaf je napisal: »Spominjam se ponočne godbe svoje na strune, v srcu svojem premišljam in duh moj preiskuje.« (Psalm 77:6) V Jehovovem templju je bilo organizirano veliko glasbe (1. letopisov 23:1-5; 2. letopisov 29:25, 26). Včasih so zbrali še posebno velik orkester, na primer ob tempeljskem posvečenju, ko je igralo 120 trobentačev (2. letopisov 5:12, 13). Nimamo posnetka, da bi lahko slišali, kako je zvenela ta veličastna glasba, toda v knjigi Music of the Bible piše: »Ni si težko zamisliti splošnih značilnosti te tempeljske glasbe ob svečanih priložnostih . . . Ko bi se lahko kdo prestavil v sredo takšnega zbora, bi ga zagotovo prevzela strahospoštovanje in dostojanstvenost.«

Zloraba glasbe

3., 4. Kako so Božje ljudstvo in njegovi poganski sosedje zlorabljali dar glasbe?

³ Glasbe pa niso rabili samo v vzvišen namen. Pod Sinajem so z glasbo spodbujali k malikovalskemu čaščenju zlatega teleta (2. Mojzesova 32:18). Včasih je bila glasba povezana s pijančevanjem in celo prostitucijo (Psalm 69:12; Izaija 23:15). Izraelski poganski sosedje niso pri zlorabi tega Božjega darila nič zaostajali. V The Interpreter’s Dictionary of the Bible piše: »V Feniciji in Siriji se je malodane v vsej priljubljeni glasbi zrcalilo oboževanje boginje plodnosti Ištar. Priljubljen spev je bil navadno uvod v orgije.« Tudi antični Grki so uporabljali glasbo kot spremljavo priljubljenih »erotičnih plesov«.

⁴ Da, glasba ima moč, lahko gane, očara ali napelje človeka na kaj. Pred desetletji je John Stainer v knjigi The Music of the Bible celo trdil: »Trenutno nobena druga umetnost ne vpliva na človeški rod tako močno kakor glasba.« Tudi danes ima glasba zelo velik vpliv. Zato je slaba glasba lahko prava nevarnost za bogaboječe mlade.

Potrebno je biti oprezen

5. a) Koliko večini mladih pomeni glasba? b) Kako Bog gleda na to, da se mladi ljudje zabavajo?

⁵ Če si mlad, potem dobro veš, koliko tvojim vrstnikom pomeni glasba, še posebej pop in rock (glasba). Glasbo imenujejo celo »del najstniške presnove«. Cenijo, da povprečen Američan v zadnjih šestih letih šole vsak dan posluša rock dobre štiri ure! To zagotovo kaže na neuravnovešenost. Nič ni narobe uživati v nečem, kar ti prija in te veseli. Jehova, Stvarnik vesele glasbe, od mladih seveda ne pričakuje, da bodo mrki in nesrečni. Svojemu ljudstvu je zapovedal: »Veselite se v GOSPODU in radujte, pravični, in glasno pojte vsi, ki ste pravega srca.« (Psalm 32:11) Po svoji Besedi pravi mladim: »Veseli se, mladenič, v svoji mladosti, in tvoje srce naj bo vedro v tvojih mladih dneh!« (Pridigar 11:9, EI)

6. a) Zakaj morajo mladi paziti, kakšno glasbo izbirajo? b) Kako to, da je večina glasbe danes bolj pokvarjena kakor v prejšnjih generacijah?

⁶ Vseeno je prav, da si pri izbiri glasbe pazljiv. Apostol Pavel je v pismu Efežanom 5:15, 16 dejal: »Skrbno torej pazite, kako se vedete, ne kot nespametni, ampak kot pametni. Dobro izrabljajte čas, zakaj dnevi so hudi.« (EI) Nekateri mladi bodo morda ugovarjali, kakor neko dekle: »Ko so bili naši starši mladi, so poslušali glasbo, ki jim je bila všeč. Zakaj mi ne bi smeli tiste, ki je všeč nam?« Verjetno je bilo nekaj skladb, ki so jih v mladih letih radi poslušali tvoji starši, tudi dvomljivih. Če skrbno poslušamo nekatere tedaj priljubljene popevke, bomo morda presenečeni nad tem, koliko namigovanj na spolnost ter prikritega omenjanja nemorale je v njih. Toda kar je bilo včasih prikrito, zdaj opisujejo kar naravnost. Nek pisatelj je pripomnil: »Otroci so danes bombardirani z odkritimi nespodobnimi sporočili v takšnem obsegu, kakršnega v naši kulturi še nismo doživeli.«

Rap — uporniška glasba

7., 8. a) Kakšna glasba je rap in zakaj je tako popularen? b) Kako spoznamo rapovca?

⁷ Oglejmo si na primer danes priljubljeno glasbeno zvrst: rap. V reviji Time je pisalo, da je rap postal »prava globalna ritmična revolucija« in je izjemno moderen v Ameriki, Braziliji, Evropi, Japonski, in Rusiji. Pogosto je brez melodije, izvajalci besedilo govorijo in ne pojejo, to pa spremlja močan ritem. Kaže, da je skrivnost velikega komercialnega uspeha rapa prav močan ritem. Neko japonsko dekle je reklo: »Poslušanje rapa me vznemirja, in ko ga plešem, se počutim svobodno.«

⁸ Nadaljnji razlog priljubljenosti rapa je po vsem sodeč besedilo — nesramna mešanica psovk in pouličnega žargona. Tradicionalno rokovsko besedilo se pogosto ukvarja z najstniškimi romancami, rapovo sporočilo pa je resnejše. Nekatere rapovske skladbe obsojajo krivico, rasizem in nasilnost policije. Včasih pa je ponavljajoči pripev sestavljen iz najbolj umazanih besed, tako nespodobnih, da si jih komaj lahko zamislimo. Rap tudi spodbuja kršenje meril oblačenja, pričeske in ličenja, spolne morale. Zato ne preseneča, da se je rap uveljavil tudi kot življenjski stil. Njegove privržence prepoznamo po drznih gibih, pouličnem besednjaku in obleki: prevelikih kavbojkah, visokih razvezanih teniških copatah, zlatih verigah, bezbolskih kapah in temnih očalih.

9., 10. a) Kaj bi morali upoštevati mladi, ko se odločajo, ali je rap in rapovski stil življenja ,Gospodu po volji‘? b) Kaj so nekateri mladi kristjani očitno vzeli na lahko?

⁹ V Listu Efežanom 5:10 je kristjanom naročeno, naj ,presojajo, kaj je Gospodu po volji‘. Zdaj pa premisli, kakšen sloves se drži rapa, in se vprašaj, ali bi bilo »Gospodu po volji«, da se ukvarjaš z njim? Ali bi hotel biti mlad kristjan znan po življenjskem stilu, ki se zdi nesprejemljiv celo mnogim posvetnim ljudem? Bodimo pozorni na to, kako je nek kritik opisal rapovski koncert: »Pevci rapa so kar tekmovali, kdo bo bolj vznemiril publiko z nespodobnim in s spolnostjo nabitim besedilom . . . Plesalci in plesalke so na odru posnemali gibe pri spolnem odnosu.« Eden od organizatorjev koncerta je za višek nastopa izjavil: »Vsaka druga beseda iz njihovih ust je (prostaška).«

¹⁰ Toda glasba, ki so jo igrali ta večer, je bila povprečen rap. Upravnik koncertne dvorane je dejal: »To, kar slišite, je povprečen rap; takšen, kakor ga kupujejo po trgovinah.« Kako žalostno je, da je bilo med dobrimi 4000 mladimi, ki so prišli na ta koncert, tudi nekaj takih, ki trdijo, da so Jehovove priče! Nekateri so dejstvo, da je ,poglavar sil v ozračju‘ (EI) Satan, vzeli na lahko. On vlada »duhu [oziroma prevladujočemu mnenju], ki deluje zdaj v sinovih nepokorščine« (Efežanom 2:2, EI). Komu ugajaš, če poslušaš rap ali se vedeš po rapovsko? Res je, da ima morda kakšna rapovska skladba manj spotakljivo vsebino. Toda, ali se ti zdi pametno, da ti je všeč katerakoli vrsta glasbe, ki na splošno ne ustreza krščanskim merilom?

Heavy metal: spolnost, nasilje in satanizem

11., 12. Kaj je heavy metal in katere neprimerne reči so njegove značilnosti?

¹¹ Druga priljubljena zvrst glasbe je heavy metal. Heavy metal je več kakor glasen hard rock. Poročilo v The Journal of the American Medical Association pravi: »Značilnosti heavymetalne glasbe sta . . . glasen in močan ritem in veliko besedila, ki poveličuje sovraštvo, preklinjanje, spolno sprevrženost, včasih tudi satanizem.« Že imena znanih skupin pričajo o pokvarjenosti te vrste rocka. V njih so namreč besede »poison« (strup), »guns« (pištole), »death« (smrt) in podobno. Obstajata še skrajni zvrsti, ki izhajata iz heavy metala: thrash metal in death metal, v primerjavi s katerima je celo heavy metal videti nedolžen. Imena teh skupin vsebujejo besede kakor »cannibal« (ljudožerec) in »obituary« (osmrtnica). V mnogih deželah se mladi ne zavedajo, kako gnusna so ta imena, saj so napisana v angleščini ali katerem drugem tujem jeziku.

¹² Heavymetalna glasba je velikokrat povezana z najstniškimi samomori, depresijami in uživanjem mamil. Zaradi tega jo je nek poznavalec po radiu poimenoval »glasba za ubijanje staršev«. Mnoge starše, pa tudi policiste, skrbi njena povezanost s satanizmom. Nek raziskovalec trdi, da so nekateri mladi zabredli v čaščenje Satana prav zaradi tega, ker jih je ta glasba speljala v okultizem. »Ne vedo, v kaj se spuščajo,« je sklenil.

13. Katera nevarnost preti tistim, ki poslušajo heavy metal?

¹³ Krščanskim mladim pa Satanove ,namere ne bi smele biti neznane‘ (2. Korinčanom 2:11, EI). Končno, »naš boj [je] . . . proti zlohotnim duhovnim silam pod nebesnim oblokom« (Efežanom 6:12, EI). Kako neumno bi bilo, da z izbiro lastne glasbe v svoje življenje povabimo demone (1. Korinčanom 10:20, 21)! Vendar se očitno precej mladih kristjanov navdušuje za to glasbo. Nekateri jo, da bi zadovoljili svoj glasbeni okus, poslušajo celo skrivaj. Neko dekle je priznalo: »Poslušala sem heavy metal, včasih tudi vso noč. Kupovala sem heavymetalne [oboževalske] revije, pred starši pa sem jih skrivala v škatle od čevljev. Lagala sem staršem. Vem, da nisem bila všeč Jehovu.« Streznil jo je članek v reviji Prebudite se! Koliko mladih je zasvojenih s to glasbo?

Žel boš tisto, kar seješ

14., 15. Zakaj smo lahko prepričani, da pokvarjena glasba negativno vpliva na ljudi? Pojasni.

¹⁴ Ne podcenjuj nevarnosti takšne glasbe. Res je, da ne boš ubil koga ali zabredel v spolno nemoralo samo zato, ker poslušaš kakšno pesem. Toda v Pismu Galačanom 6:8 (EI) piše: »Kdor seje v svoje meso, bo od mesa žel pogubo.« Poslušanje zemeljske, živalske, celo demonske glasbe lahko nate vpliva samo slabo. (Primerjaj Jakob 3:15.) Profesor glasbe Joseph Stuessy je izjavil: »Vsaka glasba vpliva na naše razpoloženje, čustva, mnenje, in tako tudi na naše vedenje . . . Vsakdo, ki pravi: ,Jaz lahko poslušam heavy metal, ne da bi vplival name,‘ se enostavno moti. Na ljudi vpliva le različno močno in na različne načine.«

¹⁵ Nek mlad kristjan je priznal: »Thrash metal me je tako zapeljal, da se je spremenila moja osebnost.« Kmalu so ga začeli napadati demoni. »Ko sem se končno znebil teh albumov, so me demoni zapustili.« Drug mladenič pripoveduje: »Glasba, ki sem jo poslušal, govori o spiritizmu, mamilih in spolnosti. Mnogi mladi pravijo, da to ne vpliva nanje, pa vpliva. Pravzaprav nisem več bil v resnici.« Pregovor sprašuje: »More li kdo nositi ogenj v svojih nedrih, ne da bi njegova obleka zgorela?« (Pregovori 6:27)

Pazi

16. Kaj bi lahko rekli o piscih in izvajalcih večine današnje glasbe?

¹⁶ Pavel je pisal kristjanom v antičnem Efezu: »Zatorej vam pravim in vas rotim v Gospodu: ne živite več, kakor živijo pogani, v ničevosti svojih misli. Zaradi nevednosti, v kateri ždijo, in zaradi trdote njihovega srca jim je pamet otemnela in so se odtujili božjemu življenju.« (Efežanom 4:17, 18, EI) Ali ni večina tistih, ki danes pišejo in izvajajo glasbo, taka? Danes vse vrste glasbe bolj kot sploh kdaj odsevajo vpliv ,boga tega sveta‘, Satana Hudiča (2. Korinčanom 4:4).

17. Kako lahko mladi presodijo glasbo?

¹⁷ Biblija je za ,zadnje dni‘ napovedala: »Hudobni ljudje pa in sleparji bodo napredovali v slabem.« (2. Timoteju 3:1, 13) Zato moraš bolj skrbno kot kdaj prej paziti, kakšno glasbo izbiraš. Velikokrat ti lahko že neprimeren naslov pove, da nek album ni primeren. V Jobu 12:11 piše: »Ali naj ne presoja uho besed kakor grlo okuša jedi?« Podobno lahko s kritičnim ušesom poslušaš eno pesem z albuma in ga tako presodiš. Kakšne občutke ti zbuja melodija? Ali spodbuja divje, razuzdano vedenje; uživaški duh (Galatom 5:19-21)? Kaj pa besedilo? Ali poveličuje spolno nemoralo, uživanje mamil ali druge reči, ki jih »je že omenjati sramotno« (Efežanom 5:12, EI)? Biblija pravi, naj se med Božjim ljudstvom tega niti ,ne imenuje‘, kaj šele da bi se vedno znova prepuščali takšnim ritmom (Efežanom 5:3) Kako pa je z ovitkom albuma? Je na njem kaj spiritističnega, ali so na njem spolno vzburljivi prizori?

18. a) Kaj bodo morda morali nekateri mladi spremeniti pri glasbi? b) Kako lahko mladi razvijejo okus za bolj spodobno glasbo?

¹⁸ Morda boš moral spremeniti svojo izbiro glasbe. Če imaš plošče, kasete ali laserske plošče z nemoralno ali demonistično vsebino, se jih čimprej znebi (primerjaj Dejanja apostolov 19:19). To ne pomeni, da ne smeš uživati v glasbi; vsa popularna glasba ni neprimerna. Nekateri mladi so razširili svoj glasbeni okus in so jim zdaj všeč tudi klasična, narodna, lahki jazz in druge vrste glasbe. Kasete Kraljestvene melodije so mnogim mladim pomagale razviti okus za vedro orkestrsko glasbo.

19. Zakaj je pomembno, da ostane glasba na svojem mestu?

¹⁹ Glasba je Božji dar. Za mnoge pa je postala nezdrava sila, ki jih je povsem prevzela. Ti so podobni staroveškim Izraelcem, ki so uživali v glasbi na ,strune in harfe, bobnice in piščal, . . . ali dela GOSPODOVEGA niso gledali‘ (Izaija 5:12). Postavi si cilj, da zadržiš glasbo na pravem mestu in se najprej posvetiš Jehovovemu delu. Pri izbiri glasbe bodi izbirčen in pazljiv. Tako boš mogel rabiti, ne zlorabljati, ta Božji dar.

[Podčrtne opombe]

Ali se spomniš?

◻ Zakaj lahko rečemo, da je glasba Božji dar?

◻ Kako so že v starih časih zlorabljali glasbo?

◻ Kako rap in heavy metal škodita mladim kristjanom?

◻ Kako lahko mladi kristjani pazijo pri svoji izbiri glasbe?

[Slika na strani 23]

V biblijskih časih so z glasbo pogostokrat hvalili Jehova