Izkoreniniti onesnaženost — iz srca in misli

JEHOVA ljudem ni vsadil želje po umazaniji ali neredu. Planet, kjer bomo živeli, si je zamislil kot raj snažnosti, reda in lepote. Božji namen ni bil, da se izrodi v grdo smetišče. (1. Mojzesova 2:8, 9)

Ko so se ljudje uprli Božjemu vodstvu, so pričeli svet urejati po svoje. Brez podpore božanske modrosti in s pomanjkljivimi izkušnjami so se bili prisiljeni učiti na lastnih napakah. Posvetna zgodovina potrjuje biblijsko resnico, da si ljudje ne morejo uspešno vladati; že tisočletja »človek vlada ljudem v njih nesrečo« (Propovednik 8:9; Jeremija 10:23). Današnji problem onesnaženosti, in to v vseh mogočih oblikah, je posledica človekovega slabega vladanja.

Privzeti Božje nazore

Ljudje, ki želijo ugajati Bogu, se trudijo živeti po Stvarnikovih merilih za snažnost. Jehovove priče so pri tem naletele na težave, ko je bil sredi leta 1991 načrtovan mednarodni kongres v Pragi.a Pričakovali so množico kakšnih 75.000 obiskovalcev, toliko bi jih namreč Strahovski stadion še lahko sprejel. Pa kaj, ko stadiona že pet let niso uporabljali, zato je bil v precej slabem stanju, načel ga je zob časa. Približno 1500 Jehovovih prič ga je več kot 65.000 ur obnavljalo in pleskalo. Do pričetka kongresa je ta očiščevalna akcija naredila iz stadiona kraj, dostojen čaščenja pravega Boga, Jehova.

Kaj spodbuja Jehovove priče, da so drugačne od sveta, ki na splošno malo ceni snažnost in urejenost? Upoštevanje biblijskega nasveta, da morajo kristjani izkoreniniti slabe lastnosti: sebičnost, brezobzirnost, pohlep in pomanjkanje ljubezni. ,Slecite starega človeka z dejanji njegovimi,‘ pravi Biblija. Nadomestite ga z novim, »ki se obnavlja v spoznanje po podobi njega, ki ga je ustvaril«. Človek, ki skrbi za snažnost, red in lepoto, se ne bo nagibal k onesnaževanju. (Kološanom 3:9, 10; 2. Korinčanom 7:1; Filipljanom 4:8; Titu 2:14)

Nova osebnost zahteva, da se kristjani zavedajo problema onesnaževanja, ne pa da objestno smetijo naokrog, oziroma ne spoštujejo zakonov, ki so jih oblasti sprejele zoper onesnaževanje. To jim pomaga, da niso potratni, sebični in leni, kar vse vodi v onesnaževanje. Spoštujejo lastnino drugih, zato svojih misli ne izražajo z grafiti, to zanje ni nedolžna zabava, alternativna umetnost. Imeti morajo čist dom in avto, pa tudi obleko in telo (primerjajte Jakob 1:21).

Ali naj krivimo Boga, ker ljudem, ki nočejo postati nova osebnost, ne bo dovolil živeti v prihodnjem raju? Ne. Vsakdo, ki se v srcu in mislih skrivaj nagiba k onesnaževanju, bi lahko ogrozil obnovljeno rajsko lepoto zemlje. To pa bi zelo razžalostilo tiste, ki jo hočejo ohraniti. Božja odločitev, »da se pogube, kateri pogubljajo zemljo«, je pravična in ljubeča (Razodetje 11:18; 21:8).

Aktivno sodelovanje?

Ali to pomeni, da se morajo kristjani zavzemati za ekološke in čistilne ukrepe?

Onesnaženost povsem očitno škodi zdravju in javni varnosti. Jehova primerno skrbi za te stvari, to lahko vidimo iz zakonov, ki jih je dal Izraelcem (2. Mojzesova 21:28-34; 5. Mojzesova 22:8; 23:12-14). Vendar svojega ljudstva ni nikoli spodbujal, naj prepričuje druge o stvareh, ki so povezane z javno varnostjo; niti kristjanom prvega stoletja ni bilo naročeno nič takšnega.

Danes ekološki problemi zlahka prerastejo v politična vprašanja. Celo nekatere politične stranke so ustanovili posebej zato, da rešijo ekološke probleme. Kristjan, ki se politično opredeli, ni več nevtralen. Jezus je za svoje učence postavil načelo: »Od sveta niso, kakor jaz nisem od sveta.« Kristjan, ki ne upošteva te zahteve, je v nevarnosti, da stopi na stran »poglavarjev tega sveta, kateri ginejo« (Janez 17:16; 1. Korinčanom 2:6).

Jezus ni skušal rešiti vseh družbenih problemov svojih dni; niti ni tega naročil svojim učencem. Zapovedal jim je: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih, . . . učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« Ničesar jim ni zapovedal glede ekološke politike. (Matevž 28:19, 20)

Ko je Kristus pojasnjeval, čemu naj da kristjan prednost v življenju, je rekel: »Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti.« (Matevž 6:33) Ko bo Jehova po mesijanskem kraljestvu na vsej zemlji uveljavil pravična načela, bodo ekološki problemi v zadovoljstvo vseh trajno rešeni.

Jehovove priče so uravnovešene. Po Listu Rimljanom 13:1-7 so obvezne vestno poslušati vladne ekološke zakone. Poleg tega jih pobožna ljubezen do bližnjega spodbuja, da spoštujejo lastnino drugih, tako javno kot zasebno, tako da je ne uničujejo, pa tudi ne smetijo po njej. Vendar jih Biblija ne spodbuja, da prevzemajo pobudo v posvetnih čistilnih ukrepih. Upravičeno dajejo prednost oznanjevanju sporočila o Božjem kraljestvu, ker se zavedajo, da je to pot, ki vodi v trajno dobro.

Duhovno čiščenje

Staroveški Izraelci so bili večkrat posvarjeni pred posledicami onesnaževanja zemlje s prelivanjem krvi, nemoralnim življenjem in nespoštovanjem svetih stvari (4. Mojzesova 35:33; Jeremija 3:1, 2; Malahija 1:7, 8). Pomenljivo je, da so bili obsojeni zaradi duhovnega onesnaževanja, ne pa zaradi fizičnega, za katerega so bili najbrž tudi krivi.b

Zato se danes kristjani trudijo izogibati predvsem duhovne onesnaženosti in nesnage. To delajo tako, da oblačijo »novo osebnost«, ki je iz svojih misli in srca izkoreninila nagibe k onesnaževanju. Več kot štirim milijonom Jehovovih prič koristi duhovno očiščevanje, v svojih vrstah so dosegle versko in moralno čistost, opazna pa je tudi njihova telesna snažnost. (Efežanom 4:22-24)

Danes je čas za duhovno čiščenje. Ob svojem času bo temu sledilo fizično čiščenje, ki bo preprečilo, da bi naš dom postal eno samo veliko smetišče. Da, naš dom bo zasluženo dobil čisto okolje! (Propovednik 3:1)

[Podčrtne opombe]