Smotrno izobraževanje

»Pouči pravičnega in bo napredoval v spoznanju!« (PREGOVORI 9:9)

1. Kaj Jehova v pogledu izobrazbe pričakuje od svojih služabnikov?

JEHOVA je »Bog, ki vse ve« (1. Samuelova 2:3) in kot takšen svoje služabnike izobražuje. Mojzes je napovedal, da bodo drugi narodi za Izraelce dejali: »Resnično, ta veliki narod je modro in razumno ljudstvo!« (5. Mojzesova 4:6) Pravi kristjani bi podobno morali biti dobro izobraženi. Božjo besedo bi morali prizadevno preučevati. Apostol je zapisal, zakaj je takšno preučevanje potrebno: »Mi . . . ne nehamo moliti in prositi za vas, da bi v polnosti spoznali njegovo voljo, v vsej duhovni modrosti in razumnosti, da bi živeli, kakor je vredno Gospoda [Jehova, NW] in njemu všeč, da bi uspevali v vsakršnem dobrem delu in rasli v spoznavanju Boga.« (Kološanom 1:9, 10)

2. a) Kaj je neobhodno potrebno, da bi si pridobili ustrezno spoznanje o Bogu? b) Kako se je vodilno telo Jehovovih prič lotilo te zadeve?

² Kdor bi si rad pridobil temeljito spoznanje o Bogu in njegovih namenih, mora imeti vsaj osnovno izobrazbo. Mnogi žive v predelih, kjer je možnost izobraževanja mala, ali pa je sploh ni, pa kljub temu pridejo do spoznanja resnice o Božji besedi. Vendar jim ni lahko. Da bi se takim ljudem pomagalo iz težave, vodilno telo Jehovovih prič, že dolgo, v skupščinah, kjer je to potrebno, organizira opismenjevanje. Pred kakšnimi 30. leti je v brazilskem časopisu Diário de Mogi izšel članek z naslovom Jehovove priče se borijo z nepismenostjo. V njem je pisalo: »Sposoben učitelj . . . prisotne potrpežljivo uči brati in pisati. . . . Učenci pa se morajo, ker želijo opravljati Božje delo, naučiti dobro izražati, da bi znali razpravljati oziroma predavati.« Po vsem svetu se je tako tisočim omogočilo, da uspešno preučujejo Božjo besedo. Pridobivanja osnovnega znanja so se lotili s plemenitim namenom.

Znanje, potrebno za uspešno versko delovanje

3., 4. a) Zakaj se pravi kristjani radi izobražujejo? b) Kakšne so bile razmere v Izraelu in kakšno osnovno znanje je neobhodno potrebno v naših današnjih skupščinah?

³ Pravi kristjani se radi izobražujejo, pa ne zaradi sebe, temveč da bi bili uspešnejši Jehovovi služabniki. Kristus je vsem kristjanom zapovedal, naj ,narede vse narode za njegove učence . . . in jih uče spolnjevati vse, karkoli jim je zapovedal‘ (Matej 28:19, 20). Kdor hoče poučevati, mora najprej poučiti samega sebe, za to pa so potrebni dobri učni prijemi. Znati mora skrbno preiskovati Sveto pismo (Apostolska dela 17:11). To pa mu bo uspelo le, če zna tekoče brati. (Glej Habakuk 2:2; 1. Timoteju 4:13.)

⁴ Glede na to, kar smo brali v prejšnjem članku, smemo verjeti, da so v starodavnem Izraelu vsi znali brati in pisati, tudi otroci (Sodniki 8:14; Izaija 10:19). Današnji krščanski oznanjevalci si morajo, ko pričujejo od hiše do hiše, vse točno zapisati. Pišejo pisma, zapisujejo si, kaj so slišali na shodih in zapisujejo si, ko kaj preučujejo. Torej morajo znati čitljivo pisati. Kdor v skupščini skrbi za poročila, pa mora nujno znati osnovne računske operacije.

Prednosti ustreznega šolanja

5. a) Kaj je najprej pomenila beseda »šola«? b) Katero priložnost bi mladi morali izkoristiti?

⁵ Zanimivo je, da je beseda »šola« nastala iz grške besede skholé in je najprej pomenila »prosti čas« oziroma rabo prostega časa za kakšno resno dejavnost, na primer učenje. Šele kasneje so z njo začeli označevati kraj, kjer se človek uči. To kaže, da so včasih v Grčiji in večini drugih držav samo privilegirani imeli prosti čas za učenje. Delavci so v glavnem ostali nevedni. Danes imajo v večini držav otroci in mladi čas za učenje. Mlade Priče pa bi zagotovo morale ta čas izkoristiti za to, da bi postale izobraženi in sposobni Jehovovi služabniki (Efežanom 5:15, 16).

6., 7. a) Kakšne prednosti ima ustrezno šolanje b) Kje vse si lahko pomagaš, če znaš kak tuj jezik? c) Koliko znajo danes mnogi mladi, ki končujejo šolanje?

⁶ Osnovno znanje zgodovine, zemljepisa, naravoslovnih ved in podobnega pomaga mladim Pričam, da uravnovešeno opravljajo verske naloge. Med šolanjem se naučijo marsikaj, tudi to, kako se morajo učiti. Pravi kristjani se ne nehajo učiti in izobraževati niti tedaj, ko so končali šolo. Vendar je uspešnost učenja zelo odvisna od njihovih učnih navad. Tako svetno kot skupščinsko šolanje jim lahko pomaga pri razvijanju miselnih sposobnosti (Pregovori 5:1, 2). Ko berejo, bi se morali naučiti iz gradiva izluščiti, kaj je pomembno, kaj zasluži pozornost in kaj si je treba zapomniti.

⁷ Učenje tujega jezika mlademu človeku pomaga razvijati umstvene možnosti pa tudi v Jehovovi organizaciji bo bolj koristen. V nekaterih podružnicah družbe Watch Tower so številni mladi bratje ugotovili, da še kako koristi, če dobro obvladaš angleščino. Razen tega bi vsi kristjani-oznanjevalci morali dobro obvladati materinščino. Dobra vest o Kraljestvu zasluži, da jo pravilno in razumljivo sporočamo. Dejstva kažejo, da v svetu danes mnogi mladi, ki so sicer končali šolanje, ne znajo gladko brati ali se pravilno izražati, da ne obvladajo osnov računanja pa tudi zgodovine in zemljepisa ne znajo.

Ustrezna izobrazba

8. Kaj biblijski stavki pravijo o posvetnem izobraževanju in o tem, da mora človek skrbeti sam zase?

⁸ Zdi se, da je zdaj primerno omeniti krščansko stališče glede svetne izobrazbe. Kaj o umestnosti tega povedo biblijska načela? Prvo načelo: v večini držav primerna poslušnost »cesarju« staršem nalaga obvezno šolanje otrok (Marko 12:17; Titu 3:1). Mlade Priče pa si morajo v zvezi s šolo zapomniti, da v Pismu Kološanom 3:23 piše: »Karkoli že delate, delajte iz srca, v zavesti, da delate za Gospoda [Jehova, NW], ne pa za ljudi.« Drugo načelo pa pravi, da se morajo kristjani sami vzdrževati, tudi če so polnočasni oznanjevalci oziroma pionirji (2. Tesaloničanom 3:10-12, AC). Moški, če je poročen, bi moral skrbeti za ženo in otroke, če jih ima. Razen tega pa je treba pomagati tistim, ki so v stiski in podpirati krajevno in svetovno oznanjevanje. (Efežanom 4:28; 1. Timoteju 5:8)

9., 10. a) K čemu marsikje nagibajo? b) Kakšen dohodek naj bi bil oznanjevalcu-pionirju zadovoljiv?

⁹ Kakšno izobrazbo potrebuje mlad kristjan, če hoče upoštevati ta biblijska načela in zadostiti svojim krščanskim obveznostim? To je odvisno od tega, kje živi. Videti pa je, da se povsod po svetu za zadovoljiv zaslužek zahteva višje šole kot pred nekaj leti. Iz raznih podružnic družbe Watch Tower prihajajo poročila, ki kažejo, da je mnogokje težko najti zaposlitev z zadovoljivim zaslužkom, če si končal samo šolo, ki jo po zakonu moraš končati. V nekaterih državah celo s srednjo ali visokošolsko izobrazbo težko dobiš zaposlitev.

¹⁰ Kaj pomeni »zadovoljiv oziroma soliden zaslužek«? To ne kaže na zelo dobro plačo. Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo »zadovoljiv« definira v smislu: »v skladu s pričakovanji, zahtevami, potrebami, željami«. Kaj na primer beseda »zadovoljivo« lahko pomeni tistim, ki želijo biti polnočasni oznanjevalci dobre vesti? Takšni ponavadi potrebujejo delno zaposlitev, da ne bi bili »v breme« bratovščini ali družini (1. Tesaloničanom 2:9). Njihov dohodek se morda lahko imenuje »zadovoljiv« oziroma »zadosten«, če z njim zadovoljivo živijo, ob tem pa imajo dovolj časa in moči za krščansko oznanjevanje.

11. Zakaj se nekateri mladi odpovejo pionirski službi in kakšno vprašanje se pojavi?

¹¹ Kaj se danes često dogaja? Iz nekaterih držav poročajo, da mnogi dobronamerni mladi končajo samo obvezno šolo in se odločijo za pioniranje. Ne usposobijo se za noben poklic. Če jih starši finančno ne podpirajo, si pač najdejo kakšno polovično zaposlitev. Nekateri morajo tako sprejeti delo, kjer veliko delajo, da bi se preživeli. Ker jih to zelo utruja, se odrečejo polnočnega oznanjevanja. Kaj naj bi takšni storili, da bi se lahko vzdrževali in zopet pionirali?

Uravnovešen pogled na izobrazbo

12. a) Katerih skrajnih gledišč o izobrazbi se bo kristjan ogibal? b) S kakšnim namenom bi se morali izobraževati predani Jehovovi služabniki in njihovi otroci?

¹² Uravnovešeno gledišče glede izobrazbe lahko samo pomaga. Za mnoge mlade posvetne ljudi je izobrazba statusni simbol, nekaj, kar jim pomaga po lestvici navzgor in odpira vrata do uspeha in življenja na veliki nogi. Drugim je šolanje čista formalnost, ki jo je treba čimprej končati. Za pravega kristjana ni primerno ne eno ne drugo gledišče. Kakšno je torej »uravnovešeno gledišče«? Kristjani bi morali na izobrazbo gledati kot na sredstvo za doseganje želenega cilja. V teh zadnjih dneh namreč želijo čim več in čim bolj dejavno služiti Jehovu. Če v kraju, kjer živijo, z najnižjo ali celo visokošolsko izobrazbo premalo zaslužijo, da bi se lahko vzdrževali kot pionirji, tedaj bi bilo treba pomisliti na dodatno izobraževanje oziroma usposabljanje. Tega bi se morali lotiti s posebnim ciljem v mislih, polnočasno službo.

13. a) Kaj je storila sestra na Filipinih, da je lahko bila pionirka in vzdrževala tudi družino? b) Kakšno svarilo ni odveč?

¹³ Nekateri so končali tečaje in potem dobili delo, ki jim je omogočilo obenem sprejeti ali ostati v polnočasni službi. Tako je sestra na Filipinih želela postati pionirka, čeprav je bila hranilka družine. Tamkajšnja podružnica poroča: »To je lahko storila, ker se je dopolnilno izobraževala in postala uradna cenilka.« Iz iste podružnice so še napisali: »Pri nas kar precej oznanjevalcev hodi v šolo, obenem pa so pionirji. Na splošno postanejo zaradi višje izobrazbe boljši oznanjevalci, v kolikor jih ne premamijo posvetne ambicije.« O tej zadnji pripombi bi morali razmisliti. Namen dopolnilnega izobraževanja, če je le-to potrebno, se ne bi smel izroditi oziroma spremeniti v pridobitništvo.

14., 15. a) Zakaj ne bi smeli glede izobraževanja postavljati strogih pravil? b) Kakšno posvetno izobrazbo imajo nekateri odgovorni bratje in kako so jo spopolnili?

¹⁴ V nekaterih državah se v poklicnih in srednjih šolah mladi kristjani lahko izuče kakšnega poklica. In celo tam, kjer to ni mogoče, si podjetni mladi ljudje s samo osnovnošolsko izobrazbo najdejo delno zaposlitev. Zaslužijo toliko, da so lahko pionirji. Zato glede tega, ali se izobraževati ali ne, niso postavljena stroga pravila.

¹⁵ Mnogi, ki so danes na odgovornih položajih potujočih nadzornikov ali služijo v družbinem središču ali v kateri od podružnic, imajo samo osnovno izobrazbo. To so bili zvesti pionirji, ki so se izobraževali tako, da se niso nikoli nehali učiti in poverjene so jim bile večje odgovornosti. Ni jim žal, ker so tako izbrali. Tukaj pa so tudi njihovi vrstniki, ki so se šolali na univerzah, duhovno pa ostali ob strani, podjarmilo jih je modrovanje, ki spodjeda vero, in »modrost tega sveta«. (1. Korinčanom 1:19-21; 3:19, 20; Kološanom 2:8)

Kakšna je cena

16. a) Kdo odloča o nadaljevanju šolanja in predvsem česa pri tem ne bi smeli pozabiti? b) O čem je treba razmisliti?

¹⁶ Kdo odloči, ali se bo mlad kristjan še naprej izobraževal oziroma izučil poklica? Tukaj je odločilno biblijsko načelo poglavarstva (1. Korinčanom 11:3; Efežanom 6:1). Zato bodo starši gotovo želeli otrokom pomagati izbrati poklic in tudi odločili, koliko časa naj bi se izobraževali. Mnogokje se glede izobrazbe in poklica morajo odločiti še pred vpisom na srednjo šolo. In takrat morajo krščanski starši in otroci prositi Jehova za vodstvo, da bi se lahko modro odločili, pri tem pa upoštevati, da je delo za Kraljestvo najvažnejše. Mlade zanimajo različne stvari in niso vsi enako nadarjeni. Pametni starši to upoštevajo. Vsako pošteno delo je spoštovano, naj se ga opravlja v delovni obleki ali beli srajci. Svet sicer ceni pisarniško in deva v nič fizično delo, toda Biblija dela gotovo ne vrednoti tako. (Apostolska dela 18:3) Ko se torej danes starši in mladi kristjani, potem ko so skrbno premislili in v molitvi pretehtali prednosti in pomanjkljivosti visokošolskega študija, odločijo ali ne odločijo zanj, jih ostali v skupščini ne bi smeli kritizirati.

17. Kaj nekateri starši-Priče izberejo za svoje otroke?

¹⁷ Krščanski starši imajo pravico odločiti, da se bodo njihovi otroci po končani srednji šoli ali gimnaziji še izobraževali. Trajanje takega študija je seveda odvisno od tega, za kakšen poklic so se odločili. Mnogi krščanski starši se, zaradi finančnih razlogov in tudi zato, da bi lahko otroci čimprej začeli s polnočasno službo, odločijo za krajše izobraževanje na srednjih ali poklicnih šolah. V nekaterih primerih morajo mladi v uk kot vajenci, seveda s ciljem, da bodo potem stopili v polnočasno službo Jehovu.

18. Česa ne bi smeli pozabiti, če se odločimo za nadaljevanje šolanja?

¹⁸ Za nadaljevanje šolanja se ne bi smeli odločiti zato, da bi se lahko ponašali z učenostjo ali pa zaradi prestižne posvetne kariere. Študijsko smer bi morali premišljeno izbrati. Ta revija poudarja nevarnosti višješolskega izobraževanja, to pa upravičeno, saj izobraževanje na višji stopnji večinoma izpodbija ,zdrav nauk‘ Biblije (Titu 2:1; 1. Timoteju 6:20, 21). Razen tega pa je večina šol po 1960. letu postala zibelka nezakonitosti in nemorale. »Zvesti in preudarni suženj« (NW) zato vsekakor odsvetuje zadrževanje v takem okolju (Matej 24:12, 45). Mora se upoštevati, da se danes mladi s temi istimi nevarnostmi srečujejo na poklicnih, srednjih in visokih šolah in celo na delovnih mestih (1. Janezovo 5:19).a

19. a) Za kaj naj bi poskrbeli tisti, ki se odločijo za nadalnje izobraževanje? b) Za kakšen dober ,poklic‘ se nekateri izobražujejo?

¹⁹ Ko se mlada Priča odloči za nadaljevanje šolanja, bo storila prav, če med študijem živi doma, kjer je to le mogoče. Tako bo namreč obdržala krščanske navade, kot so preučevanje, obiskovanje shodov in oznanjevanje. Tudi zunaj doma ne bi smela pozabiti biblijskih načel. Spominjati se mora, da so Danijel in njegovi trije tovariši, ko so bili v babilonskem ujetništvu in so morali tam študirati, ostali neoporečni (Danijel, 1. poglavje). V številnih državah mlade Priče, ker najprej mislijo na duhovno plat, izberejo izobraževanje za takšne poklice, kjer lahko delajo polovičen čas. To pa so knjigovodje, trgovci, učitelji, prevajalci ali kaj drugega, kar jim omogoča, da si zagotovijo ustrezen dohodek ter opravljajo svoj glavni poklic — pionirajo (Matej 6:33). Mnogi izmed teh mladih so kasneje postali potujoči nadzorniki ali prostovoljni delavci v betelu.

Zedinjeno in izobraženo ljudstvo

20. Kakšnega posvetnega razlikovanja ni med Jehovovim ljudstvom?

²⁰ Med Jehovovim ljudstvom mora vsakdo, pa naj je uradnik, delavec, kmet ali obrtnik, marljivo preučevati Biblijo in znati poučevati druge. Z branjem, preučevanjem in poučevanjem pridobljeno znanje izbriše razlike, ki jih svet zareže med fizičnim in pisarniškim delavcem. Zaradi tega so ti ljudje složni in se spoštujejo, to je še posebej vidno med prostovoljnimi delavci v betelskih domovih in na gradbiščih družbe Watch Tower, kjer so najvažnejše duhovne lastnosti, ki se tudi od vseh zahtevajo. Tukaj se vidi, kako izkušeno pisarniško osebje veselo sodeluje s spretnimi delavci, vsi pa ljubijo drug drugega (Janez 13:34, 35; Filipljanom 2:1-4).

21. Kakšen cilj bi morali imeti mladi kristjani?

²¹ Starši, usmerjajte otroke tako, da bodo postali koristni člani nove svetovne skupnosti! Vi, mladi kristjani, pa glejte na šolanje kot na sredstvo, ki vas bo usposobilo za služenje Jehovu! Kot izobraženi ljudje pa bodite koristni člani teokratične skupnosti sedaj in tudi v prihodnosti, v Božjem obljubljenem »novem svetu«. (2. Petrovo 3:13; Izaija 50:4; 54:13; 1. Korinčanom 2:13)

[Podčrtne opombe]

Koliko si si zapomnil

◻ Zakaj se pravi kristjani želijo izobraževati?

◻ Katerih skrajnostnih pogledov na izobrazbo se pravi kristjani ogibajo?

◻ Pred katerimi nevarnostmi, ki se pojavijo pri nadaljevanju izobraževanja, ne bi smeli zatiskati oči, ampak bi se morali pred njimi zavarovati?

◻ Kakšno posvetno razlikovanje nima mesta med Jehovovim ljudstvom?

[Slika na strani 16]

Mladi kristjani lahko z marljivim učenjem postanejo koristni člani nove svetovne družbe

[Slika na strani 19]

Za nadaljevanje izobraževanja bi se morali odločiti le zato, da bi bolje služili Jehovu