Ali je stvarno upati na Mesija

Klical se je za Mojzesa. Njegovo pravo ime se je zgubilo v zgodovini. V 5. stoletju n.š. je potoval po Kreti in prepričeval Jude, da je on mesija, ki ga čakajo. Govoril jim je, da bo kmalu konec njihovega zatiranja, izgnanstva in ujetništva. Verjeli so mu. Ko je prišel dan osvoboditve, so Judje sledili »Mojzesu« na pečino ob Sredozemskem morju. Rekel jim je, da se morajo samo vreči v morje in to se bo pred njimi razdelilo. Veliko jih je ubogalo, poskakali so v vodo, nekaj pa jih ni hotelo. Velika večina je potonila, nekatere so rešili mornarji in ribiči. Mojzesa pa ni bilo najti nikjer. Mesija je izginil.

KDO je mesija? Ob tej besedi morda pomislimo na »rešitelja«, »odkupnika« in »voditelja«. Mnogi menijo, da je mesija tisti, ki v svojih privržencih zbuja upanje in vdanost ter jim obljublja, da jih bo osvobodil izpod zatiranja. Ker je človeška zgodovina večinoma zgodovina zatiranja, ne preseneča, da se je v stoletjih pojavilo kar precej mesij. (Primerjaj Pridigar 8:9.) Toda kakor samozvani Mojzes s Krete, so ti mesije največkrat razočarali svoje sledilce in jih spravili v nesrečo, ne pa da bi jih osvobodili.

»To je kralj Mesija!« Tako je ugleden rabi Akiba ben Jožef leta 132 n.š. pozdravil Simeona Bar Kokba. Bar Kokba je bil oblasten mož, ki je poveljeval mogočni vojski. Mnogi Judje so mislili, da je on tisti, ki jih bo končno osvobodil zatiranja rimske svetovne sile. Bar Kokbu ni uspelo in stotisoči njegovih rojakov so to plačali z življenjem.

V 12. stoletju se je znova pojavil nek judovski »mesija«, tokrat v Jemnu. Ko ga je kalif (vladar) povprašal za dokaz njegovega mesijanstva, je mesija predlagal kalifu, naj ga obglavi; dokaz mesijanstva naj bi bilo njegovo takojšnje vstajenje. Kalif se je strinjal s predlogom, to pa je bil tudi konec jemenskega mesija. V istem stoletju je človek po imenu David Alroy govoril Judom po Bližnjem vzhodu, naj se pripravijo, da jih bodo angeli na krilih ponesli nazaj v Sveto deželo. Mnogi so mu verjeli, da je mesija. Bagdadski Judje so potrpežljivo čakali na strehah, v svoji blaženosti se niso menili za tatove, ki so tačas plenili njihovo imetje.

V 17. stoletju se je v Smirni pojavil Šabetaj Zevi. Evropskim Judom se je razglašal za mesija. Prisluhnili so mu tudi kristjani. Zevi je svojim privržencem ponujal osvoboditev; očitno tako, da jim je dovolil nebrzdano grešiti. Njegovi najbližji sledilci so se vdajali orgijam, nudizmu, nečistovanju in krvoskrunstvu, kaznovali pa so se tako, da so se bičali, goli valjali po snegu in se do vratu zakopavali v hladno zemljo. Ko je Zevi potoval v Turčijo, je bil zajet; na izbiro je dobil spreobrnjenje v islam ali smrt. Spreobrnil se je. Mnogi njegovi oboževalci so se razkropili. Ponekod pa so Zevija imeli za mesija še dve stoletji.

Tudi v krščanstvu je bilo nekaj mesij. V 12. stoletju je Tanchelm oborožil svoje pristaše in osvojil Antwerpen. Ta mesija se je oklical za boga; vodo, v kateri se je kopal, je svojim sledilcem celo prodajal kot obhajilo za pitje! Nadaljnji »krščanski« mesija je bil Thomas Müntzer v Nemčiji v 16. stoletju. Vodil je upor proti lokalnim oblastem, svojim sledilcem pa je rekel, da je to harmagedonska bitka. Obljubil je, da bo z rokavi lovil sovražnikove topovske krogle. To se ni zgodilo, pač pa so njegove ljudi pomorili, Müntzerja pa obglavili. V krščanstvu se je v stoletjih pojavilo še veliko takih mesij.

Tudi druge religije imajo svoje mesijanske osebnosti. Muslimani pričakujejo Mahdija, ali prav usmerjenega, ki jih bo popeljal v obdobje pravice. Nekateri hindujci trdijo, da so avatarji, različni inkarnirani bogovi. V delu The New Encyclopædia Britannica piše, da »celo v tako nemesijanski religiji, kakršen je budizem, mahajanske ločine verjamejo v prihodnjega Buda Maitreja, ki se bo spustil s svojega nebeškega bivališča in zveste povedel v raj«.

Mesije v 20. stoletju

V našem stoletju je pravi mesija veliko bolj nujno potreben kot kdaj prej, zato ni presenetljivo, da so si mnogi lastili ta naziv. V afriškem Kongu so v 1920-ih, 30-ih in 40-ih letih za mesija klicali Simona Kimbanguja in njegovega naslednika Andrea »Jezusa« Matswaja. Čeprav sta že umrla, ju njuni sledilci še vedno pričakujejo, da se vrneta in jih vpeljeta v afriški milenij.

V tem stoletju so se na Novi Gvineji in Melaneziji pojavili tovorni kulti. Člani gibanja pričakujejo ladjo ali letalo z mesijanskimi belci, ki jim bodo razdelili bogastvo in jih popeljali v srečni vek, ko bodo celo mrtvi vstali.

Tudi industrializirani narodi so imeli svoje mesije. Nekateri od teh so bili verski voditelji, na primer Sun Myung Moon, samozvani naslednik Jezusa Kristusa, ki hoče očistiti svet z združeno družino svojih oboževalcev. Mesijanski položaj so si skušali privzeti tudi politični vodje, najstrašnejši primer v tem stoletju je bil Adolf Hitler s svojim ošabnim govorom o tisočletnem rajhu.

Nekatere ideologije in organizacije imajo prav tako že kar mesijanski položaj. The Encyclopedia Americana na primer piše, da ima marksistično-leninistična politična teorija mesijanski prizvok. In Organizacija združenih narodov, ki jo tako množično pozdravljajo kot edino upanje za svetovni mir, je za mnoge nekakšen nadomestek za mesija.

Stvarno upanje?

Ta kratki pregled je samo še jasneje potrdil, da je zgodovina mesijanskih gibanj povečini zgodovina zablod, razblinjenega upanja in zgrešenih sanj. Zato skoraj ne preseneča, da se mnogi ljudje na upanje v mesija ne ozirajo več.

Preden pa mesijansko upanje povsem odpišemo, bi morali vedeti, od kod izvira. »Mesija« je pravzaprav biblijska beseda. Hebrejska beseda je mašíah ali »maziljenec«. V biblijskih časih so kralje in duhovnike včasih postavljali z obredom maziljenja, na glavo so jim zlili dišavno olje. Zato so zanje upravičeno rabili izraz mašiah. Bili so tudi ljudje, ki so bili maziljeni ali postavljeni na poseben položaj brez obreda maziljenja. Mojzes je v Pismu Hebrejcem 11:24-26 imenovan »Kristus« ali »maziljenec«, ker je bil izbran za Božjega preroka in predstavnika.

Ta definicija mesija kot »maziljenca« jasno ločuje biblijske mesije od lažnih mesij, o katerih smo govorili. Biblijske mesije se niso sami postavili, niti jih ni izbrala množica oboževalcev. Njihovo imenovanje je prišlo od zgoraj, od samega Boga Jehova.

Čeprav Biblija omenja mnoge mesije, enega povzdiguje daleč nad ostale (Psalm 45:8, v NW 45:7). Ta Mesija je osrednji lik biblijskega prerokovanja, ključ do izpolnitve najbolj spodbudnih biblijskih obljub. In ta Mesija se bo res lotil težav, s katerimi se srečujemo danes.

Rešitelj človeštva

Biblijski Mesija se človeških težav loteva pri korenini. Ko sta se naša prastarša, Adam in Eva, na pobudo upornega duhovnega stvarjenja Satana uprla Stvarniku, sta si pravzaprav prisvojila končno pravico vladanja. Hotela sta sama odločati, kaj je prav in kaj narobe. S tem sta se odrekla Jehovovega ljubečega in zaščitnega vladanja ter človeško družino pahnila v zmedo in bedo lastne vladavine, nepopolnosti in smrti (Rimljanom 5:12).

Koliko ljubezni je pokazal Bog Jehova, ko je izbral ta temni trenutek človeške zgodovine, da vsemu človeštvu ponudi žarek upanja! Ob razglasitvi sodbe za človeška upornika je Bog napovedal, da bo nekdo odrešil njuno potomstvo. Ta rešitelj, ,seme‘, bo prišel in popravil škodo, ki jo je v Edenu napravil Satan; »kači«, Satanu, bo strl glavo, uničil ga bo (1. Mojzesova 3:14, 15).

Že od davnine so Judje to prerokbo imeli za mesijansko. Več targumov, judovskih razlag Svetih spisov, ki so jih v prvem stoletju splošno rabili, pojasnjuje, da se bo ta prerokba spolnila v »v dnevu kralja Mesija«.

Zato ni čudno, da so bili verni možje že od samega začetka navdušeni nad obljubo, da bo prišlo Seme, Rešitelj. Samo zamislite si Abrahamove občutke, ko mu je Jehova povedal, da se bo Seme pojavilo v njegovem rodu in da bodo po tem Semenu »blagoslovljeni« »vsi narodi na zemlji«, ne samo njegovi potomci (1. Mojzesova 22:17, 18).

Mesija in vladanje

Poznejše prerokbe so to upanje povezale z obeti za dobro vladavino. Kot piše v 1. Mojzesovi knjigi 49:10, je bilo Abrahamovemu pravnuku Judu rečeno: »Ne vzame se žezlo od Jude, niti vladarska palica izmed nog njegovih, dokler ne pride Šilo, in njemu bode pokorščina narodov.« (AC) To Šilo bi moralo vladati, pa ne samo Judom, temveč ,ljudstvom‘. (Primerjaj Danijel 7:13, 14.) Antični Judje so v Šilu prepoznali Mesija; v nekaterih judovskih targumih je beseda Šilo preprosto zamenjana z »Mesija« ali »kralj Mesija«.

Ko se je luč navdihnjenega prerokovanja jasnila, so bile odkrite nadaljnje podrobnosti o Mesijevi vladavini (Pregovori 4:18). V Drugi Samuelovi knjigi 7:12-16 je bilo kralju Davidu, Judovemu potomcu, rečeno, da se bo Seme pojavilo v njegovem rodu. Še več, to Seme da bo neobičajen kralj. Njegov prestol oziroma vladanje bo večno! To trditev podpira Izaija 9:5, 6 (v NW 6, 7): »Zakaj dete nam je rojeno, sin nam je dan, oblast je na njegovih ramah. . . . Njegova je polnost oblasti, miru ne bo konec. Vladal bo na Davidovem prestolu in nad njegovim kraljestvom. Utrdil ga bo in podprl s pravico in pravičnostjo od zdaj in na veke. Gorečnost Gospoda nad vojskami bo to izvršila.«

Ali si lahko predstavljate takšno vlado? Pravičnega vladarja, ki vzpostavi mir in večno vlada. Kako drugače je to od zgodovinskega patetičnega sprevoda lažnih mesij! Biblijski Mesija ni prevarantski, samozvani voditelj, temveč svetovni vladar, ki ima potrebno moč in oblast, da spremeni svetovne razmere.

Ta obet v teh težkih časih veliko pomeni. Človeštvo ni še nikoli tako obupno potrebovalo takšnega upanja. Ker lažno upanje zlahka zapelje, je nujno, da vsi temeljito premislimo o temle vprašanju: Ali je bil Jezus iz Nazareta napovedani Mesija, kakor mnogi verjamejo? To bo obravnaval naslednji članek.

[Okvir na strani 6]

Mesija v Brooklynu?

Pred kratkim so plakati, oglasi in svetlobni napisi v Izraelu oznanjali: Pripravite se na Mesijev prihod. To propagandno akcijo, ki je stala 400.000 dolarjev, so organizirali lubaviči, skrajno pravoverno krilo hasidskih judov. Med 250.000 pripadniki te skupine je zelo razširjeno verovanje, da je njihov veliki rabin Menachem Mendel Schneerson iz Brooklyna v New Yorku Mesija. Zakaj? Schneerson uči, da bo Mesija prišel v tej generaciji. Kot poroča Newsweek, lubaviški predstavniki trdijo, da njihov 90-letni rabin ne bo umrl pred Mesijevim prihodom. Že več stoletij ločina uči, da je v vsaki generaciji najmanj en človek, ki je sposoben za Mesija. Schneerson ni imenoval svojega naslednika in njegovi sledilci ga imajo za Mesija. Newsweek pristavlja, da ga večina Judov vseeno ne sprejema za Mesija. V isti reviji še piše, da ga 96-letni tekmec, rabin Eliezer Schach, imenuje lažni mesija.

[Slika na strani 7]

Verovanje, da je Mojzes s Krete mesija, je mnoge stalo življenje