»Našli smo mesija«!

»[Andrej] je najprej našel svojega brata Simona in mu rekel: ,Našli smo Mesija‘ (to pomeni Kristus).« (JANEZ 1:41)

1. Kaj je Janez Krstnik trdil za Jezusa Nazarečana in kaj je o Jezusu sklenil Andrej?

ANDREJ je dolgo preudarno opazoval judovskega moža z imenom Jezus Nazarečan. Prav nič ni bil podoben kralju, modrecu ali rabinu. Ni bil oblečen po kraljevsko, ni bil sivolas, njegove roke niso bile nežne in njegova polt ni bila bela. Jezus je bil mlad, imel je kakšnih 30 let. Bil je rokodelec žuljavih rok in zagorele polti. Najbrž se Andrej ni začudil, ko je zvedel, da je tesar. Vendar je Janez Krstnik za tega moškega rekel: »Poglejte božje Jagnje!« Dan prej je Janez izjavil nekaj še bolj presenetljivega: »Pričujem, da je to Božji Sin.« Ali bi res lahko bil? Andrej si je tistega dne vzel nekaj časa in prisluhnil Jezusu. Ne vemo, o čem je Jezus govoril, vemo pa, da so njegove besede spremenile Andrejevo življenje. Pohitel je k svojemu bratu Simonu in vzkliknil: »Našli smo Mesija!« (Janez 1:34-41)

2. Zakaj je pomembno, da preiščemo dokaze o tem, ali je bil Jezus obljubljeni Mesija?

² Andrej in Simon (Jezus ga je preimenoval v Petra) sta kasneje postala Jezusova apostola. Ko je bil Peter že več kot dve leti njegov učenec, je rekel Jezusu: »Ti si Kristus [Mesija], Sin živega Boga.« (Matej 16:16) Konec koncev so bili zvesti apostoli in učenci pripravljeni umreti za to svoje verovanje. Danes bi na milijone iskrenih ljudi storilo enako. Toda na podlagi kakšnih dokazov? Pravzaprav dokazi naredijo razliko med vero in lahkovernostjo (glej Hebrejcem 11:1). Zato preglejmo tri skupine dokazov, ki potrjujejo, da je Jezus zares Mesija.

Jezusov rodovnik

3. Kaj Matejev ter Lukov evangelij nadrobno razložita o Jezusovem rodovniku?

³ Jezusov rodovnik je prvi dokaz Krščanskih grških spisov za njegovo mesijanstvo. Biblija je napovedala, da bo prišel Mesija iz družine kralja Davida (Psalm 132:11, 12; Izaija 11:1, 10). Matejev evangelij se prične z besedami: »Rodovnik Jezusa Kristusa, Davidovega sina, Abrahamovega sina.« Matej potrdi to pogumno trditev z navedbo Jezusovih prednikov po njegovem očimu, Jožefu (Matej 1:1-16). Lukov evangelij sledi Jezusovemu rodovniku po njegovi materi Mariji in to prek Davida vse do Abrahama ter Adama (Luka 3:23-38).a Tako evangelista natančno dokumentirata svojo trditev, da je Jezus zakonit ter naraven Davidov dedič.

4., 5. a) Ali so Jezusu njegovi sodobniki oporekali, da je Davidov potomec in zakaj je to pomembno? b) Kako nebiblijski viri podpirajo Jezusov rodovnik?

⁴ Celo največji dvomljivci ter nasprotniki Jezusovega mesijanstva ne morejo zanikati Jezusove trditve, da je Davidov sin. Zakaj? Iz dveh razlogov. Prvič, ta trditev je bila v desetletjih pred razrušenjem Jeruzalema leta 70. n.š. v tem mestu velikokrat ponovljena (primerjaj Matej 21:9; Apostolska dela 4:27; 5:27, 28). Če bi bila ta trditev napačna, bi lahko vsak Jezusov nasprotnik, in teh je bilo veliko, s preverjanjem njegovega rodovnika v rodoslovju javnega arhiva preprosto dokazal, da je Jezus slepar.b Toda zgodovina ne odkriva, da bi kdorkoli trdil, da Jezus ni potomec kralja Davida. Očitno je bila ta trditev neizpodbitna. Gotovo sta Matej ter Luka dokazujoča imena za svoji pripovedi prepisala iz javnih zapisov.

⁵ Drugič, nebiblijski viri potrjujejo, da je bil Jezusov rodovnik na splošno sprejet. Talmud na primer vsebuje zapis o rabinu iz 4. stoletja, ki je nespodobno napadel Marijo, Jezusovo mater, češ da ,se je vlačila s tesarji‘; vendar pa isti odlomek priznava, da »je bila potomka knezov ter vladarjev«. Še starejši primer je zgodovinar Hegesip iz drugega stoletja, ki poroča, da so, ko je hotel rimski cesar Domicijan iztrebiti vse Davidove potomce, sovražniki prvih kristjanov ovadili vnuke Juda, Jezusovega polbrata, da »pripadajo Davidovi družini«. Če je bil Juda znan Davidov potomec, ali ni potem to bil tudi Jezus? Prav gotovo! (Galačanom 1:19; Juda 1)

Mesijanske prerokbe

6. Ali je v Hebrejskih spisih veliko mesijanskih prerokb?

⁶ Druga skupina dokazov, da je Jezus Mesija, so izpolnjene prerokbe. V Hebrejskih spisih najdemo obilo prerokovanj, ki se nanašajo na Mesija. Alfred Edersheim v The Life and Times of Jesus the Messiah navaja 456 odlomkov iz Hebrejskih spisov, ki so jih antični rabini imeli za mesijanske. Vseeno so imeli ti rabini veliko napačnih zamisli o Mesiju; mnogi odlomki, na katere so merili, niso bili prav nič mesijanski. Kljub temu pa obstaja na ducate prerokb, ki identificirajo Jezusa kot Mesija (primerjaj Razodetje 19:10).

7. Naštej nekaj prerokb, ki jih je Jezus izpolnil med svojim kratkim bivanjem na zemlji!

⁷ Med njimi: njegov rojstni kraj (Mihej 5:1, v NW 5:2; Luka 2:4-11); tragedija množičnega poboja otrok po njegovem rojstvu (Jeremija 31:15; Matej 2:16-18); poklican bo iz Egipta (Ozej 11:1; Matej 2:15); vladarji narodov se bodo združili, da bi ga uničili (Psalm 2:1, 2; Apostolska dela 4:25-28); izdan bo za 30 srebrnikov (Zaharija 11:12; Matej 26:15); celo to, kako bo umrl (Psalm 22:17, glej opombo k Psalmu 22:16 v Reference Bible; Janez 19:18, 23; 20:25, 27).c

Njegov prihod je bil prerokovan

8. a) Katera prerokba natančno odkriva, kdaj bo prišel Mesija? b) Za kateri dve stvari moramo vedeti, da bi razumeli to prerokbo?

⁸ Osredinimo se samo na eno prerokbo. V Danijelu 9:25 je bilo Judom odkrito, kdaj pride Mesija. Tam beremo: »Vedi torej in razumej: Odkar izide povelje, da naj se obnovi in pozida Jeruzalem, do Maziljenca, vojvode, bode sedem tednov, in dvainšestdeset tednov.« (AC) Na prvi pogled se morda zdi ta prerokba skrivnostna. Vendar lahko v glavnem v njej poiščemo le dva podatka: začetek ter časovni razpon. Da ponazorimo: če imaš zemljevid, ki te vodi k zakladu, ki leži zakopan »50 korakov vzhodno od vodnjaka v mestnem parku«, se ti bo morda zdela smer težko določljiva, še posebej če ne veš, kje je takrat vodnjak stal ali kako dolgi so bili takratni ,koraki‘. Ali ne boš skušal razrešiti teh dveh podrobnosti, da bi lahko določil lego zaklada? Pravzaprav gre pri Danijelovi prerokbi za isto stvar, le da moramo najti začetek ter izmeriti čas, ki sledi.

9., 10. a) Od kdaj se začne šteti 69 tednov? b) Kako dolgih je 69 tednov in kako to vemo?

⁹ Najprej moramo najti začetek, datum ,povelja, da naj se obnovi in pozida Jeruzalem‘. Zatem moramo izvedeti, kako dolgo je obdobje, ki se s tem začne, koliko časa traja teh 69 (7 + 62) tednov. Ne do enega ne do drugega podatka ni težko priti. Nehemija nam dokaj neposredno pove, kdaj je prišlo povelje za obnovitev jeruzalemskega obzidja, s katerim bi bilo mesto dokončno obnovljeno: »V dvajsetem letu kralja Artakserksa.« (Nehemija 2:1, 5, 7, 8) S tem postavimo začetek v leto 455 p.n.š.d

¹⁰ Zdaj pa k 69 tednom. Ali gre za dobesedne tedne po sedem dni? Ne, saj se Mesija ni pojavil dobro leto po 455. letu p.n.š. Večina biblicistov ter številni prevodi (tudi judovski Tanakh v opombi k tej vrstici) se strinjajo, da so to »letni« tedni. Pojem ,letnih tednov‘ ali sedemletni cikel so starodavni Judje dobro poznali. Kot so se vsak sedmi dan držali sabatnega dne, so se tudi vsakih sedem let držali sabatnega leta (2. Mojzesova 20:8-11; 23:10, 11). Tako 69 letnih tednov znaša 69 krat 7 let, to je 483 let. Da, samo izračunati je treba. Če letu 455 p.n.š. prištejemo 483 let, pridemo do leta 29 n.š., prav tedaj se je Jezus krstil ter postal mašíah, Mesija! (Glej geslo »Seventy Weeks« v Insight on the Scriptures, II. zvezek, str. 899.)

11. Kako bi lahko odgovorili tistim, ki trdijo, da gre samo za sodobno interpretacijo Danijelove prerokbe?

¹¹ Morda bi kdo ugovarjal, da je to samo sodobna zgodovini prilagojena interpretacija prerokbe. Če je res tako, zakaj so ljudje Jezusovih dni pričakovali, da se pojavi Mesija? Krščanski zgodovinar Luka, rimska zgodovinarja Tacit in Svetonij, judovski zgodovinar Jožef in judovski filozof Filon, ki so živeli približno takrat, pričajo o tem pričakovanju (Luka 3:15). Nekateri današnji učenjaki zatrjujejo, da so Judje v tistem času s hrepenenjem pričakovali Mesija zaradi rimskega zatiranja. Zakaj pa so Judje pričakovali Mesija takrat in ne med brezobzirnim grškim preganjanjem stoletja poprej? Zakaj Tacit pravi, da so »skrivnostne prerokbe« navedle Jude, da so pričakovali prihod mogočnih vladarjev iz Judeje, ki bodo »zavzeli svetovno cesarstvo«? Abba Hillel Silver v svoji knjigi A History of Messianic Speculation in Israel priznava, »da so pričakovali Mesija v drugi četrtini prvega stoletja n.š.,« pa ne zaradi rimskega preganjanja, ampak zaradi »takrat priljubljene kronologije,« ki je delno izhajala iz Danijelove knjige.

Priznan od zgoraj

12. Kako je Jehova identificiral Jezusa za Mesija?

¹² Tretji dokaz za Jezusovo mesijanstvo je pričevanje samega Boga. Po Lukovem evangeliju 3:21, 22 je bil Jezus po krstu maziljen z najsvetejšo ter najmočnejšo silo v vesolju, s svetim duhom samega Boga Jehova. S svojim glasom je Jehova potrdil, da priznava svojega sina Jezusa. Ob dveh drugih priložnostih je Jehova neposredno iz nebes govoril z Jezusom, da bi s tem dal vedeti, da ga priznava: enkrat pred tremi Jezusovimi apostoli, drugič pa pred množico očividcev (Matej 17:1-5; Janez 12:28, 29). Poleg tega so bili od zgoraj poslani angeli, da bi potrdili, da je Jezus res Kristus, Mesija (Luka 2:10, 11).

13., 14. Kako je Jehova dokazal, da priznava Jezusa za Mesija?

¹³ Jehova je pokazal, da priznava svojega maziljenca, s tem da ga je usposobil za velike reči. Jezus je na primer povedal prerokbe, ki so podrobno govorile o prihajajočih dogodkih; nekatere od njih segajo v naše dni.e Delal je čudeže, tako je na primer nahranil lačne množice ter ozdravljal bolne. Celo mrtve je obujal. Ali so si njegovi sledilci po tem, kar je naredil, preprosto izmislili zgodbe o teh čudežih? Jezus je naredil mnoge čudeže pred očividci, včasih pred tisoči. Celo Jezusovi nasprotniki niso mogli zanikati, da je zares delal takšne stvari (Marko 6:2; Janez 11:47). Poleg tega, če so bili Jezusovi sledilci nagnjeni k izmišljanju takšnih pripovedi, zakaj so potem tako odkrito govorili o svojih napakah? Prav zares, ali bi bili pripravljeni umreti zaradi vere v mit, ki so si ga sami izmislili? Ne. Jezusovi čudeži so zgodovinsko dejstvo.

¹⁴ Božje pričevanje o Jezusu, namreč da je Mesija, se je razširilo. Po svetem duhu je poskrbel, da so bili dokazi o Jezusovem mesijanstvu zapisani, da so postali del največkrat prevedene ter najbolj razširjene knjige v zgodovini.

Zakaj Judje niso sprejeli Jezusa

15. a) Kako obsežni so dokazi, ki identificirajo Jezusa za Mesija? b) Kaj so pričakovali mnogi Judje, da zato niso sprejeli Jezusa kot Mesija?

¹⁵ Če povzamemo, te tri skupine dokazov obsegajo dobesedno na stotine dejstev, ki Jezusa identificirajo kot Mesija. Ali to ni dovolj? Zamisli si, da zaprosiš za vozniško dovoljenje ali kreditno kartico, pa ti rečejo, da se moraš identificirati ne samo s tremi dokumenti, marveč z nekaj stotimi. Kako nerazumno! Zagotovo je Jezus v Bibliji dodobra identificiran. Zakaj so potem mnogi iz Jezusovega lastnega ljudstva zanikali vse te dokaze, da je Mesija? Ker dokazi, ki so pomembni za pristno vero, vere še ne jamčijo. Na žalost mnogi kljub obilici dokazov verujejo v to, kar hočejo verjeti. Večina Judov si je vnaprej izoblikovala predstavo, kakšen bi moral biti Mesija. Hoteli so političnega mesija, ki bo opravil z rimskim zatiranjem in Izraelu povrnil slavo ter gmotno blagostanje Salomonovih dni. Kako naj bi potem sprejeli tega skromnega tesarjevega sina, tega Nazarečana, ki se ni zanimal ne za politiko ne za bogastvo? In še posebej, kako bi lahko bil Mesija, če pa je trpel ter sramotno umrl na mučilnem kolu?

16. Zakaj so morali Jezusovi sledilci spremeniti svoje zamisli glede Mesija?

¹⁶ Tudi Jezusove učence je njegova smrt pretresla. Po njegovem slavnem vstajenju so očitno upali, da bo takoj »obnovil izraelsko kraljestvo« (Apostolska dela 1:6). Vendar pa se samo zato, ker se to njihovo upanje ni uresničilo, Jezusu kot Mesiju niso odrekli. Verovali so na podlagi obilice dostopnih dokazov, njihovo razumevanje pa je postopno rastlo in skrivnosti so se razkrile. Spoznali so, da Mesija ni mogel izpolniti vseh prerokb o sebi, ko je bil kratek čas človek na zemlji. Zakaj ena prerokba govori, da bo ob svojem prihodu skromno jahal na osličjem žrebetu, medtem ko druga pravi, da bo prišel v vsej svoji slavi na oblakih? Kako naj bi bili obe resnični? Očitno je moral priti še enkrat. (Danijel 7:13; Zaharija 9:9)

Zakaj je moral Mesija umreti

17. Kako Danijelova prerokba razjasni, da bo moral Mesija umreti in zakaj bo moral umreti?

¹⁷ Zraven tega so mesijanske prerokbe jasno govorile, da bo moral Mesija umreti. Tako v isti prerokbi, ki je napovedala, kdaj bo prišel Mesija, v naslednji vrstici piše: »Po dvainšestdesetih tednih [ki sledijo sedmim tednom] bo Maziljenec odstranjen.« (Danijel 9:26) Hebrejska beseda karát, ki je tu prevedena z »odstranjen«, se v mojzesovski postavi uporablja za smrtno obsodbo. Nedvomno je Mesija moral umreti. Zakaj? Štiriindvajseta vrstica pove: »Da se zapečati greh, da se doseže sprava za krivdo in da se uvede večna pravičnost.« Judje so dobro vedeli, da le žrtev, smrt, lahko doseže spravo za krivdo (3. Mojzesova 17:11; primerjaj Hebrejcem 9:22).

18. a) Kako Izaija v 53. poglavju odkrije, da bo moral Mesija trpeti in umreti? b) Kakšno navidezno protislovje vznika iz te prerokbe?

¹⁸ Izaija v 53. poglavju govori o Mesiju kot o posebnem Jehovovem služabniku, ki bo moral trpeti in umreti, da odkupi grehe drugih. V peti vrstici piše: »A zaradi naših grehov je bil ranjen, potrt zaradi naših hudobij.« Ista prerokba pove, da bo moral Mesija umreti »kot daritev za krivdo«, potem pa še odkrije, da »bo podaljšal dni svoje, in kar je Gospodu po volji, bo uspevalo v roki njegovi« (10. vrstica, AC). Ali ne gre pri tem za protislovje? Kako je lahko Mesija umrl ter zatem ,podaljšal svoje dni‘? Kako je lahko bil najprej žrtvovan, zatem pa je to, ,kar je Jehovu po volji, uspevalo v njegovi roki‘? Ali naj bi umrl ter ostal mrtev, ne da bi se spolnile najpomembnejše prerokbe o njem, namreč, da bo večno kraljeval ter vsemu svetu prinesel mir in srečo (Izaija 9:5, 6, v NW 9:6, 7)?

19. Kako Jezusovo vstajenje uskladi navidezno protislovje prerokb o Mesiju?

¹⁹ To navidezno nasprotje je bilo rešeno z edinstvenim ter presenetljivim čudežem. Jezus je bil obujen. Več sto odkritosrčnih Judov je na lastne oči videlo ta veličastni dogodek (1. Korinčanom 15:6). Apostol Pavel je kasneje zapisal: »Ta [Jezus Kristus] pa je za grehe opravil eno daritev in za vekomaj sedel na božjo desnico. Odtlej čaka, da bodo njegovi sovražniki položeni k njegovim nogam za podnožnik.« (Hebrejcem 10:10, 12, 13) Da, po vstajenju v nebeško življenje ter po »čakanju« je bil Jezus končno ustoličen kot Kralj ter lahko ukrepa proti sovražnikom svojega Očeta Jehova. V vlogi nebeškega Kralja Jezus Mesija danes vpliva na življenje vsakega človeka. Kako pa? O tem bo govoril naslednji članek.

[Podčrtne opombe]

Kako bi odgovoril

◻ Zakaj moramo preiskati dokaze o tem, ali je Jezus obljubljeni Mesija?

◻ Kako Jezusov rodovnik podpira njegovo mesijanstvo?

◻ Kako biblijske prerokbe pomagajo dokazati, da je Jezus Mesija?

◻ Kako je Jehova osebno potrdil, da Jezus je Mesija?

◻ Zakaj mnogi Judje niso hoteli sprejeti Jezusa kot Mesija in zakaj so njihovi razlogi nerazumni?

[Slika na strani 12]

Vsak od mnogih Jezusovih čudežev dokazuje njegovo mesijanstvo