Zagrenjenost lahko prebrodite!
TRIINDVAJSETLETNI fant je v zelo žalostnem položaju. Ima le omejeno izobrazbo in dela za borno plačilo. Kaže, da misel na poroko in zadovoljno življenje zanj sploh ne pride v poštev. Ni čudno, da njegova mama pravi: »Skrajno žalosten in zagrenjen je.« Položaj tega mladeniča je značilen še za milijone drugih. Zaradi takšnega ali drugačnega vzroka so zagrenjeni ljudje vseh slojev.
Zagrenjenost je »globok kronični občutek ali stanje negotovosti, malodušja in nezadovoljstva zaradi neizpolnjenih želja, notranjih nasprotij ali drugih nerešenih težav.« (Webster’s Third New International Dictionary) Zagrenjeni smo, kadar si za nekaj zelo prizadevamo, pa nam ne uspe. Zdi se, da ne moremo prav nič narediti, česarkoli bi se že lotili; kakor da rinemo z glavo skozi zid, vsi poskusi so obsojeni na propad. Vsi poznamo ta občutek.
Delavci se lahko pri delu, ki jih ne zadovoljuje, počutijo ničvredne. Žene in matere, ki se borijo z vsakdanjimi skrbmi in utrudljivimi dolžnostmi, se lahko počutijo prazne in necenjene, če drugi njihovo delo jemljejo za samoumevno. Mladi, ki se v šoli trudijo za izobrazbo, so zagrenjeni, ko naletijo na preskušnje. Manjšine so morda vznemirjene in nesrečne, prepričane so, da so žrtev neupravičenega zapostavjanja. Poštene podjetnike, ki se trudijo ponujati kakovostne izdelke ali storitve, spravljajo v propad brezobzirni in nepošteni tekmeci. Te in podobne izkušnje povzročajo zagrenjenost in mnoge navdajajo z brezupom.
Moder mož, ki je živel pred veliko stoletji, je znal svojo zagrenjenost preliti v besede, ki jih mi lahko razumemo. Izraelski kralj Salomon je rekel: »Nato sem premišljeval o vseh svojih delih, ki so jih izvršile moje roke, in o trudu, ki sem ga imel pri izvrševanju: in glej, vse je bilo nečimrnost in obtežitev duha, in ni dobička pod soncem. Kaj koristi človeku ves njegov trud in prizadevanje njegovega srca, s katerim se trudi pod soncem? Da, vsi njegovi dnevi so bolečine in nevolja je njegovo opravilo; celo ponoči ne počiva njegovo srce. Tudi to je nečimrnost.« (Pridigar 2:11, 22, 23) Salomonove besede izražajo obup, ki ga v boju z zagrenjenostjo, ki življenje ropa polnosti, čutijo mnogi.
Zagrenjeni ljudje morda postanejo celo ogorčeni. Nekateri se v težkem položaju nehajo boriti, se osamijo in živijo na robu družbe. Da bi dobili tisto, kar mislijo, da jim pripada, se nekateri zatečejo h kriminalu in nasilju. Stalna bremena rahljajo zakonske in družinske vezi.
Morda se moramo mnogi zelo truditi, da najdemo načine za boj proti zagrenjenosti. Kljub vsemu, kar ukrenemo, se zdi, da gre vse še vedno na slabše. V Knjigi pregovorov 13:12 piše: »Dolgo odlašano upanje dela srce bolno.« Mogoče je ogrožena naša telesna in duhovna blaginja. Ali je tak položaj brezupen? Ali je zagrenjenost kazen za naše pomanjkljivosti in napake ter se moramo zato pač sprijazniti z njo? Ali se je mogoče praktično spopasti z zagrenjenostjo, da bi bili v živjenju bolj zadovoljni? Poglejmo.
Nekaj načinov za boj proti zagrenjenosti
Ko smo v težavah in potrebujemo nasvet, navadno gremo k izobraženemu in izkušenemu človeku, ki mu lahko zaupamo. Knjiga pregovorov 3:5, 6 priporoča: »Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, in na svojo razumnost se ne zanašaj! Na vseh svojih potih misli nanj in on bo ravnal tvoje steze!« V Božji besedi Bibliji lahko najdemo praktične nasvete. Oglejmo si nekaj zgledov preudarnosti, ki izhaja iz nje.
Morda nas greni skrb za preživetje. Naše posvetno delo je morda zadovoljujoče, vendar smo potrti zaradi nizke plače. Ljubimo svojo družino in ji želimo priskrbeti najboljše. Morda zaskrbljenosti za kritje stroškov ni videti konca. Mogoče delamo nadure ali si celo poiščemo še eno službo. Čez čas postane življenje zoprn krog hranjenja, spanja in dela. Računi pa še vedno rastejo, dolgovi se večajo in vse bolj smo zagrenjeni.
Osnovni namen posvetnega dela je, da zaslužimo za svoje potrebe. Koliko pa potrebujemo? Apostol Pavel je napisal: »Ničesar namreč nismo prinesli na ta svet, zato tudi ne moremo ničesar odnesti. Bodimo torej zadovoljni s tem, da imamo živež in obleko.« Ali skušamo dobiti več od tega in tekmovati z drugimi, ki si lahko privoščijo in naredijo več? Če je tako, bomo verjetno poželi posledice: zagrenjeni bomo. Pavel je opozoril: »Tisti pa, ki hočejo obogateti, padajo v zanko skušnjave, to je v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v uničujočo pogubo. Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Temu so se nekateri vdali in tako krenili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.« (1. Timoteju 6:7-10) Če bomo pošteno prevrednotili svoje prizadevanje za gmotnimi dobrinami, bomo morda odkrili, da nekaterih reči ne potrebujemo tako nujno. Že nekaj pametnih potez za varčen in zmeren način življenja lahko zelo zmanjša zagrenjenost.
Zagrenjenost povzročajo tudi potlačene naravne želje. Naravno je, na primer, da dekle hrepeni po poroki, varnosti in toplini družinskega življenja. Morda se zelo trudi oblačiti po zadnji modi, nosi najnovejši nakit in kar požira revije, ki objavljajo nasvete za nesrečno zaljubljene, samo da bi bila bolj privlačna. Morda je zraven na vseh družabnih srečanjih in upa, da bo našla primernega tovariša, pa je vse zaman. Leta tečejo in zagrenjenost postaja neznosna. Zaradi obupa je morda v skušnjavi, da se poroči s kom, ki ni primeren. Še slabše pa je, da jo lahko hrepenenje po ljubezni zapelje v nemoralno obnašanje.
V takšnem primeru sta bistveni potrpežljivost in zdrava presoja. Poroka z napačnim človekom, še posebej, če mu manjka vere v Jehova, je lahko zelo grenka napaka (1. Korinčanom 7:39; 2. Korinčanom 6:14, 15). Nemorala neizbežno povzroča le srčno bolečino in obup (Pregovori 6:32, 33). Pomaga lahko poštena samopreiskava in pameten premislek. ,Krotek in miroljuben duh‘ bolj pritegne pravega zakonskega tovariša kakor vpadljiva obleka ali nenavaden način ličenja (1. Petrovo 3:3, 4). Da bi zvedeli, kaj pomeni biti žena, ki bo lahko ljubljena in cenjena, je potrebno po nasvet k Ustanovitelju zakonske skupnosti, ne pa se zanašati na večkrat kratkovidne ali površne nasvete posvetnih strokovnjakov (Pregovori, 31. poglavje). Samski moški in ženske bi se morali truditi kazati takšne lastnosti, kakršne želijo najti pri bodočem zakoncu. Kako modro je torej iskati prijetno družbo ljudi, ki spoštujejo biblijska načela. Če se v življenju držimo teh načel, so naše možnosti za srečen zakon neprimerno večje. Celo če se zdaj ne poročimo, nas bo življenje po Svetem pismu veselilo in samski stan bo za nas res vreden življenja.
Težko breme odgovornosti nas lahko skrajno zagreni. Morda čutimo pritiske z vseh strani. Zaskrbljeni smo za nujne potrebe družine, delodajalec pa morda ni nikoli zadovoljen. Sorodniki morda pričakujejo, da jim v vsaki stiski priskočimo na pomoč. Zaradi vseh teh pritiskov se lahko nabere cel kup zanemarjenih osebnih zadev, ki jih moramo opraviti. Morda je videti, da moramo svoj čas in moč naenkrat porazdeliti na tisoč strani. Zagrenjenost se lahko sprevrže v ogorčenost in morda čutimo, da bi najrajše kar odnehali. Kaj naj torej storimo?
Modro bi bilo določiti, kaj ima prednost. Ker lahko opravimo omejeno količino dela, je nemogoče ustreči vsem zahtevam drugih. Zadeve moramo omejiti na »pomembnejše stvari« (Filipljanom 1:10, NW). Navsezadnje je boljši »živ pes ko mrtev lev« (Pridigar 9:4). Nekatere obveznosti so nujne in jih ne moremo odložiti, manj nujne pa bodo morda morale počakati. Morda smo čisto sami odgovorni za kakšne dolžnosti, ki bi jih morali porazdeliti na druge. Nekaterih odgovornosti, ki niso bistvene, pa se lahko povsem znebimo. Morda bo to sprva malo neprijetno ali bo razočaralo druge, toda svoje telesne in čustvene meje moramo upoštevati.
Izčrpavajoča bolezen lahko povzroči mučno zagrenjenost, če nas za več dni ali tednov položi v posteljo. Zaradi močnih bolečin se morda klavrno počutimo. V upanju na ozdravitev morda hodimo od enega zdravnika do drugega ali jemljemo veliko zdravil in vitaminov. Toda lahko se zgodi, da še vseeno trpimo in se začnemo spraševati, ali se je vredno boriti za življenje.
Morda bo ta težava odstranjena šele v Božjem novem svetu (2. Petrovo 3:13; primerjaj Izaija 33:24). Ljudje smo nepopolni, zato lahko zdravniki in zdravila le delno pomagajo. V nekem trenutku moramo trpljenje sprejeti kot del življenja. Apostol Pavel je imel ,trn v telesu‘, morda očesno ali kakšno drugo bolezen, ki ga je tako mučila, da je večkrat molil za olajšanje (2. Korinčanom 12:7-10). Toda Bog ni ozdravil Pavla in morda se je moral z boleznijo boriti vse do smrti. Živel je s trpljenjem, ni iskal pomilovanja in nikoli ni izgubil veselja (2. Korinčanom 7:4). Pravični Job je zaradi bolezni zelo trpel, toda ohranil je vero v Jehova in bil zato bogato nagrajen (Job 42:12, 13). Če smo Božji služabniki, nam lahko razmišljanje o teh zgledih in molitev za Jehovovo pomoč vlije moč za vztrajanje (Psalm 41:2-4; v NW 1-3).
Močni kljub zagrenjenosti
Jehovovo ljudstvo je lahko duhovno močno kljub vsemu, kar greni življenje. Čeprav moramo morda prenašati bolezen, lahko ostanemo »zdravi v veri«, če povsem izkoriščamo Božje duhovne priprave (Titu 2:1, 2). Morda nimamo v gmotnem pogledu skoraj nič, duhovno pa smo bajno bogati.
Če se zanašamo na Božjo modrost in moč, se lahko borimo tudi, če nas kaj greni v lastnem domu. Pomislimo, na primer, na Abigailo, Nabalovo ženo. Nabal je bil »surov in hudodelen«, njegovo ime pomeni neumnež, norec. Kako težko je bilo živeti s takšnim človekom! Toda Abigaila je ostala »modra« in ni obupala. V nekem težkem položaju je bila v besedah in delih celo tako razsodna, da je pregovorila Davida, da se ni za Nabalovo sramotenje in nehvaležnost maščeval s prelivanjem krvi in brez zaupanja v Jehova (1. Samuelova 25:2-38).
Celo če nas greni kdo iz krščanske skupščine, lahko z močjo, ki jo daje Jehova, zdržimo. To nam dokazuje dejstvo, da verjetno žaljivo obnašanje Diotrefa pobožnega Gaja ni odvrnilo od dobrih del in s tem tudi sreče in bogatih duhovnih nagrad (Apostolska dela 20:35; 3. Janezovo 1-10).
Zagrenjenost se nas lahko polasti, če želimo služiti sovernikom v skupščini, pa se nas prezre, ko so drugi imenovani za starešine ali pomočnike. Namesto da se prepustimo razočaranju, se raje poskušajmo duhovno okrepiti in pustimo Božjemu duhu, da v nas še bolj razvije svoje sadove (Galačanom 5:22, 23). V 40 letih, ki jih je Mojzes prebil v Madianu, je Bog v njem še posebej razvil krotkost, potrpežljivost in druge lastnosti, ki so mu pozneje, ko je vodil Izraelce, pomagale v boju proti stiskam in zagrenjenosti. Podobno lahko Jehova tudi nas pripravlja za prihodnje službene prednosti, ki jih bomo morda dobili, če bomo ostali duhovno močni in ne bomo podlegli zagrenjenosti.
Kmalu konec zagrenjenosti!
Ali bo vsega, kar nam greni življenje, kdaj konec? Nam samim se naš položaj morda zdi brezupen, Stvarniku, Bogu Jehovu, pa ne. Bog je po preroku Izaiju rekel: »Tako je z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne povrne se k meni brez uspeha, dokler ne opravi, kar sem hotel, in izpolni, za kar sem jo poslal.« (Izaija 55:11) Ker ima Jehova vsemogočno moč in oblast, ni zanj ničesar nemogoče (Marko 10:27). Njegove obljube o neskončnih blagoslovih za njegovo ljudstvo se bodo zagotovo spolnile (Jozue 21:45).
Dvom in negotovost sta glavni sestavini zagrenjenosti. V nasprotju s tem pa je vera »trdno pričakovanje tistega, kar upamo« (Hebrejcem 11:1, AC). Vera v Boga zagotavlja, da se bodo naši na Bibliji utemeljeni upi povsem uresničili. Glavna tema Biblije poudarja Jehovovo obljubo kraljestvene vladavine, pod katero bo zemlja postala popoln raj, kjer bodo pravični ljudje večno in srečno živeli (Psalm 37:11, 29). Vse slabo, tudi zagrenjenost, bo odstranjeno, saj bo Bog ,dobrohotno nasitil vse, kar živi‘ (Psalm 145:16).
Dokler se ti blagoslovi ne uresničijo, bomo še vsi kdaj zagrenjeni. Toda svetopisemsko upanje nam lahko da pogum in moč, da zdržimo. Zdrav nasvet iz Biblije nam lahko pokaže, kako naj rabimo zdravo presojo in pamet, da bo naše življenje uravnovešeno in srce mirno. Kljub razočaranju lahko občutimo »mir, ki ga daje Bog in ki presega vse, kar si lahko predstavljamo« (Filipljanom 4:6, 7). Boj proti zagrenjenosti torej ni brezupen. Z Jehovovo pomočjo se lahko danes proti njej borimo, v prihodnosti pa jo premagamo.
[Poudarjeno besedilo na strani 31]
Bog nam lahko v boju proti zagrenjenosti pomaga, kakor je pomagal Jobu, Mojzesu, Abigaili in Pavlu