Poznali so Božje ime

PRVO znano delo, ki je bilo napisano in izdano na ozemlju angleških kolonij v Ameriki, je Zalivski psalter. Izvirno izdajo je natisnil Stephen Daye v koloniji Massachusetskega zaliva leta 1640. To zgodnje delo je biblijska knjiga psalmov, prevedena iz hebrejščine v takratno angleščino.

Omembe vredna značilnost Zalivskega psalterja je raba božanskega imena v nekaterih vrsticah. Kdorkoli je torej pred približno 350 leti bral to knjigo, je lahko zvedel za ime svojega Stvarnika. Knjiga psalmov 83:17, 18 se v tej izdaji glasi takole: »Naj bodo za vedno zbegani in močno prestrašeni: da, naj bodo osramočeni in pokončani. Da ljudje vedo, da si ti, čigar ime je IEHOVAH, edini daleč najvišji nad celo zemljo.«

Najvišji Bog seveda zahteva več od tega, da le priznamo, da mu je ime Jehova (Iehovah). V Zalivskem psalterju 1:1, 2 piše, da »blagoslovljen človek« ne živi po nasvetu hudobnežev, »temveč hrepeni po Iehovovi postavi in se je veseli«. Revidirana izdaja New England Psalms iz leta 1648 pravi: »Ampak se z vsem srcem veseli Jehovove postave.«

V sodobnem prevodu New World Translation of the Holy Scriptures iz tega stoletja pa beremo: »Srečen je človek, ki ne živi po nasvetu hudobnežev, ne stopa na pot grešnikov ter ne poseda s posmehljivci; temveč se veseli Jehovove postave, noč in dan jo tiho bere.«

Da bi bil človek zares srečen, mora zavračati nasvete hudobnih. Ne sme posnemati grešnikov in se pridružiti brezbožnim posmehljivcem. Med ostalim se mora izogibati družbe, ki bi ga z nasveti ali obnašanjem lahko zapeljala v spolno nemoralo, zlorabo mamil in druge reči, ki nasprotujejo Božjim zakonom. Prava sreča torej izvira iz spoznanja pravega Boga, ki mu je ime Jehova, in življenja po njehovih zakonih, ki so razodeti v Bibliji.