Božič — Ali z njim slavimo Kristusa

ROJSTVO Odrešenika, tega tako dolgo pričakovanega Mesija, je bilo resnično čas veselja. ”Glejte!“ je naznanil angel pastirjem v okolici Betlehema. ”Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod.“ Pridružila se mu je še množica angelov, ki je hvalila Boga: ”Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.“ (Luka 2:10-14) Zato morda nekateri sklepajo, da bi morali kristjani v veselju nad takratnim Kristusovim prihodom na zemljo posnemati angele.

Vendar pa to ni prvi biblijski zapis o angelih, ki pojejo hvalnice. Tudi ko je bil položen temelj zemlje ”so se hkrati radovale jutranje zvezde in vzklikali vsi sinovi božji“. (Job 38:4-7) Točen datum tega dogodka pa v Bibliji ni zapisan. (1. Mojzesova 1:1, 14-18) Kakorkoli radosten je že bil ta dogodek, pa kristjani ne trdijo, da bi morali zaradi angelskih hvalnic vsako leto praznovati ustvaritev zemlje in morda v spomin na to privzeti nek poganski praznik.

In vendar ljudje, ki praznujejo božič, v primeru rojstva Jezusa Kristusa počnejo natanko to. Če namreč pogledamo v večino kolikor toliko verodostojnih enciklopedij pod naslov ”božič“, se bomo prepričali, da datum Jezusovega rojstva sploh ni znan. O tem datumu Biblija molči.

’Če daje trobenta nerazločen glas‘

”Bog ni Bog zmešnjave, ampak miru,“ je napisal apostol Pavel, ko je grajal nered v starodavni korintski skupščini. V istem kontekstu je še vprašal: ”Kdo se bo pripravil za boj, če trobenta ne bi dala razločnega glasu?“ (1. Korinčanom 14:8, 33) Torej, če bi Bog reda želel, da bi kristjani praznovali Sinovo zemeljsko rojstvo, ali bi dovolil nepopolnim ljudem, da bi izmed poganskih praznovanj samovoljno izbrali datum in pri tem privzeli še brezbožne običaje?

Pregled nekaterih biblijskih primerov nam razkrije, da Bog Jehova s svojim ljudstvom ne ravna na takšen način. Ko je Izraelcem z Mojzesovim zakonom zapovedal vsakoletna praznovanja, je sam natančno določil datume in tudi povedal, kako naj te praznike praznujejo. (2. Mojzesova 23:14-17; 3. Mojzesova 23:34-43) In Jezus Kristus, ki sicer nikoli ni zapovedal slavljenja svojega rojstva, je učencem zapovedal, naj se spominjajo nekega določenega datuma. ”Tisto noč, ko je bil izdan,“ — 14. nizana 33. leta n.š. je Jezus z nekvašenim kruhom in vinom vpeljal praznik — Gospodovo spominsko svečanost. Zapovedal je: ”To delajte v moj spomin.“ (1. Korinčanom 11:23, 24) Trobentin zvok o času in načinu slavljenja Gospodove spominske svečanosti je razločen in očiten. Kako pa je z božičem? Nikjer v Bibliji ne najdemo nobene zapovedi, naj slavimo Kristusovo rojstvo — Biblija ne pove niti kdaj niti kako.

’Da bi pridobili ljudi‘

”Oh seveda vem, da je božič poganskega izvora,“ je rekel neki duhovnik tokijske sionistične cerkve, ”ampak dokler povprečne ljudi krščanstvo 25. decembra zanima in pridejo, da bi spoznali nauke plemenitega Jezusa Kristusa, je božič del krščanstva.“ Mnogi se z njim strinjajo. Ali pa ste vi osebno prepričani, da so takšni kompromisi pravilni?

Nekateri trdijo, da je celo Pavel ubral srednjo pot, da bi pridobil več vernikov. ”Sem vendar služabnik vseh,“ je napisal, ”da bi jih čim več pridobil. . . . Tistim, ki so brez postave [poganom], [sem postal] kakor bi bil sam brez postave . . . , da bi pridobil tiste brez postave. . . . Vse delam zaradi evangelija, da bi bil tudi sam deležen njegovih obljub.“ (1. Korinčanom 9:19-23) Ali te besede opravičujejo prevzemanje poganskih praznikov z namenom, da bi se pogane pritegnilo h krščanstvu?

Skrbno razmislite o miselni zvezi Pavlove izjave. V 21. vrstici je namreč zapisal: ”Pa nisem brez božje postave, ker sem pod Kristusovo postavo.“ Torej ni popuščal v stvareh, s katerimi bi prekršil Kristusovo postavo. ’Živel je kot pogan‘ na ta način, da je spoštoval njihove krajevne običaje ter način življenja — vse to pa le dokler ni bilo v nasprotju s Kristusovimi zapovedmi.a

Mislite na to in potem presodite, kako bi se privzemanje poganskih praznikov v ”krščanstvo“ — namreč božiča — izkazalo, če si to ogledamo v luči naslednje biblijske zapovedi: ”Ne dajte se vpregati v jarem z neverniki! Kaj imata namreč skupnega pravičnost in krivičnost? . . . Kaj imata skupnega vernik in nevernik? . . . ’Zato pojdite iz njihove družbe in se ločite od njih!‘ Tako pravi Gospod. ’In nečistega se ne dotikajte! In jaz vas bom sprejel.‘ “ (2. Korinčanom 6:14-17) Torej ne glede na kakršnekoli izrečene izgovore Jezusa kot Odrešenika ne slavimo, če krščanstvo onečaščamo s poganskimi prazniki. To je bilo neprimerno že v prvem stoletju, ko je Jezus prišel v telesu, in je ravno tako neprimerno tudi danes ali pa v prihodnosti, ko bo Kristus prišel kot kralj, da izvrši Božje sodbe. (Razodetje 19:11-16) Dejansko lahko tisti, ki raje pod ”krščansko“ krinko praznujejo poganske praznike, pravzaprav zanikajo Jezusa Kristusa.

”Prikriti kristjani“ se niso vrnili h krščanstvu

Razmislimo o tem, kar se je med šogunovim obdobjem zgodilo s katoliki na Japonskem. Ko se je namreč 1614. leta pričelo preganjanje katolicizma, so bile pred okrog 300 000 japonskimi katoliki tri izbire: mučenje, odrekanje svoji veri ali prikrito delovanje. Tisti, ki so delovali skrivaj, so se imenovali ”prikriti kristjani“. Da bi svojo vero prikrili, so se prilagodili raznim budističnim in šintoističnim običajem. Pri cerkvenih odredih so Mater Marijo z otrokom v naročju slavili kot budistično svetnico (bodhisattva). Njihova praznovanja so bila mešanica budizma, katolicizma in narodnih šintoističnih običajev. Ko pa so bili prisiljeni prisostvovati budističnim pogrebom, so peli krščanske molitve in slavili modoshi — praznik, ki naj bi razveljavil budistično bogoslužje. In kaj je nastalo iz teh ”kristjanov“?

”Kar zadeva večino Kirishitans (kristjanov),“ pojasnjuje knjiga The Hidden Christians (Prikriti kristjani), ”so zaradi vedno večje verske navezanosti le stežka prenehali častiti šintoistične in budistične bogove.“ In ko so prepoved katolicizma preklicali ter so se na Japonsko vrnili katoliški misijonarji, je večina ”prikritih kristjanov“ ostala zvesta svoji lastni mešani religiji.

Ali pa bi katoliška cerkev lahko upravičeno obsojala te ”prikrite kristjane“, ker se niso hoteli vrniti k rimskokatoliški veri? Sama katoliška cerkev je namreč ravno tako prevzela številne poganske nauke in praznike — tudi božič. In če so katoliki in protestanti, ki sicer zatrjujejo, da so kristjani, s poganskimi prazniki uvedli svoje pogansko ”krščanstvo“, ali razen tega morda ne zavračajo tudi samega Jezusa Kristusa?

Vrnitev k pravemu krščanstvu

Prav to je končno le spoznala Setsuko, ki je bila 36 let goreča katoličanka. Katoliški cerkvi se je pridružila po drugi svetovni vojni, ko je skušala zapolniti svojo takratno duhovno praznino. ’Kako sem srečna!‘ si je mislila, ko si je pri božični maši ogledovala prekrasna božična drevesa v cerkvi in tudi zunaj. ”Bila sem ponosna na našo prelepo okrašeno cerkev — bila je najlepša od vseh bližnjih cerkva,“ je povedala. Katoliških naukov pa Setsuko v resnici sploh ni razumela, čeprav je nekaj časa celo učila v nedeljski šoli. Ko se je želela še bolj vključiti v cerkvene dejavnosti, je za nekatere stvari vprašala svojega duhovnika. In namesto da bi ji odgovoril, se duhovnik še zmenil ni zanjo. Razočarana se je odločila, da bo Biblijo brala kar sama. Dva tedna kasneje pa so jo obiskale Jehovove priče in sprejela je biblijski študij na domu.

Setsuko pojasnjuje: ”Seznanjanje z biblijskimi resnicami, ki so bile v nasprotju z mojim prejšnjim prepričanjem, je bilo precej boleče. Ker sem bila zelo vznemirjena, so mi celo pričeli izpadati lasje — zbolela sem za alopecio neurotica. Postopoma pa je v moje srce kljub vsemu le posijala luč resnice. Ko sem izvedela, da se Jezus ni mogel roditi v mrzlem deževnem decembru, saj takrat pastirji ponoči pod milim nebom sploh ne bi pasli ovc, sem bila kar osupla. (Luka 2:8-12) In ker smo za krašenje jasli pri ovčkah in pastirjih namesto snega uporabljali vato, se je moja predstava o Jezusovem rojstvu povsem razblinila.“

Ko se je prepričala, kaj Biblija v resnici uči, se je Setsuko odločila, ne bo več praznovala božiča. Nič več se ni enkrat letno veselila ”božičnega vzdušja“, ampak je kazala radostnega duha krščanskega dajanja prav vsak dan.

Če iskreno verjamete v Kristusa, se torej ne vznemirjajte, ko opazujete, kako pogani onečaščajo božič. Saj samo posnemajo božičev izvor — poganske praznike. Božič pravzaprav nikogar ne spodbuja k slavljenju Jezusa Kristusa, ki je sedaj prisoten kot neviden nebeški kralj. (Matej 24. in 25. poglavje; Marko 13. poglavje; Luka 21. poglavje) Vsekakor pa pravi kristjani kažejo Kristusov duh vse leto in tudi razglašajo dobro vest o Kraljestvu, katerega kralj je Jezus. Saj ravno to Bog želi — da Jezusa Kristusa slavimo kot našega Odrešenika in kot Kralja Božjega kraljestva. (Psalm 2:6-12, NW)

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 7]

Pravi kristjani slavijo Jezusa vse leto