Kako lahko povrnemo Jehovu

BOG JEHOVA je najboljši primer dajalca. Vsemu človeštvu daje ”življenje in dihanje in vse“. (Apostolska dela 17:25) Bog daje svojemu soncu, da vzhaja tako nad hudobnimi kot nad pravičnimi. (Matej 5:45) Zares, Jehova ’nam z neba pošilja deževje in rodovitne čase, daje nam hrano in nam srca napolnjuje z veseljem‘. (Apostolska dela 14:15-17) Zakaj ”vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj, od Očeta luči“. (Jakob 1:17)

Poleg vseh snovnih daril nam Bog pošilja duhovno luč in resnico. (Psalm 43:3) Svoje zveste služabnike bogato blagoslavlja z duhovno hrano, ki jo ob pravem času zagotavlja po ”zvestem in razumnem sužnju“ (NW). (Matej 24:45-47) Z Božjimi duhovnimi pripravami se lahko okoristimo, saj je grešnim in umrljivim ljudem omogočil, da se spravijo z njim. Kako? Po smrti Božjega sina Jezusa Kristusa, ki je dal svoje življenje v odkupnino za mnoge. (Matej 20:28; Rimljanom 5:8-12) Kakšno darilo ljubečega Boga, Jehova! (Janez 3:16)

Je kakšno povračilo možno?

Stoletja pred pripravo odkupnine je navdihnjeni psalmist tako globoko cenil od Boga dano milost, odrešitev in pomoč, da je rekel: ”Kako naj povrnem Gospodu [Jehovu, NW] vse dobro, kar mi je storil? Kelih zveličanja bom dvignil in bom klical ime Gospodovo [Jehovovo, NW]. Spolnil bom svoje obljube Gospodu [Jehovu, NW] pred vsem njegovim ljudstvom.“ (Psalm 116:12-14)

Če smo z vsem srcem predani Jehovu, bomo v veri klicali njegovo ime in izpolnjevali obljube, ki smo mu jih dali. Kot Jehovove priče lahko hvalimo Jehova tako, da ob vsaki priložnosti govorimo o njem in razglašamo njegovo Kraljestvo. (Psalm 145:1, 2, 10-13; Matej 24:14) Vendar Jehovu ne moremo ničesar dati, saj je vse njegovo, prav tako mu ne moremo povrniti vsega dobrega, kar nam daje. (1. kroniška 29:14-17)

Z dajanjem prispevkov za napredek Kraljestva, Jehovu ne moremo povrniti, vendar pa nam takšno dajanje omogoči, da pokažemo svojo ljubezen do Boga. Prispevki, ki jih ne dajemo iz sebičnih nagibov in zato, da bi nas drugi hvalili, ampak velikodušno in v podporo pravemu oboževanju, bodo dajalcu prinesli radost in Jehovov blagoslov. (Matej 6:1-4; Apostolska dela 20:35) Svoj delež v takšnem dajanju in v radosti, ki jo le-to prinese, si lahko zagotovimo tako, da redno odmerjamo del svojega materialnega imetja v podporo pravemu oboževanju in v pomoč tistim, ki si jo zaslužijo. (1. Korinčanom 16:1, 2) Gre pri tem za desetino?

Bi moral dajati desetino?

Po svojem preroku Malahiju je Jehova dejal: ”Prinesite vso desetino v skladišče, da bo zaloga v moji hiši, in preizkusite me v tem . . . Ali vam ne odprem zatvornic neba in ne zlijem na vas blagoslova do preobilja?“ (Malahija 3:10)

Desetina je deseti del celote, prispevek, ki znaša 10 odstotkov nečesa. Daje se jo zlasti v religiozne namene kot deseti del dohodka v podporo oboževanju.

Očak Abraham (Abram) je dal kralju–duhovniku Melhizedeku iz Salema desetino plena, ki ga je dobil z zmago nad Kedorlaomerjem in njegovimi zavezniki. (1. Mojzesova 14:18-20; Hebrejcem 7:4-10) Pozneje se je Jakob zaobljubil, da bo odmeril desetino svojega imetja v dar Bogu. (1. Mojzesova 28:20-22) V obeh primerih je bilo dajanje desetine prostovoljno, saj Hebrejci tistih dni še niso imeli zakonov, ki bi jih na to obvezovali.

Desetina pod Zakonom

Izraelci so kot Jehovov narod prejeli zakone o desetini. Le-ti so očitno odrejali dajanje dveh desetin letnega dohodka, čeprav nekateri poznavalci menijo, da je šlo le za eno letno desetino. Med sabatnim letom desetine ni bilo potrebno plačevati, saj v takšnem letu, predvidoma, ni bilo dohodka. (3. Mojzesova 25:1-12) Desetino so plačevali poleg prvih plodov, ki so jih darovali Bogu. (2. Mojzesova 23:19)

Desetino poljskih pridelkov in sadja, očitno pa tudi desetino prirastka čred, so prinesli v svetišče in jo dali levitom, saj ti niso podedovali zemlje. Leviti so v zameno dajali desetino vsega, kar so prejeli, v podporo Aronskemu duhovništvu. Očitno so Izraelci še pred izročitvijo desetine žito omlatili, iz pridelka trte in oljk pa pridelali vino in olje. Če je nekdo želel namesto pridelka dati denar, je to lahko storil, vendar je moral dodati še petino vrednosti desetine. (3. Mojzesova 27:30-33; 4. Mojzesova 18:21-30)

Zdi se, da je Zakon predvidel še eno obliko desetine. Običajno jo je uporabila družina med bivanjem na kraju praznovanja. Kaj pa, če je bila razdalja do Jeruzalema prevelika za primeren prevoz te desetine? V tem primeru so žito, mlado vino, olje in živali prodali in s sabo vzeli lahko prenosljivi denar. (5. Mojzesova 12:4-18; 14:22-27) Ob koncu tretjega in šestega leta v sedemletnem sabatnem ciklu so desetino prejeli leviti, tujci, vdove in dečki brez očeta. (5. Mojzesova 14:28, 29; 26:12)

Zakon ni predvideval kazni za neizpolnitev plačila desetine. Namesto tega je Jehova ljudi raje moralno obvezoval. Občasno so morali pred njim izjaviti, da so obveznost desetine povsem poravnali. (5. Mojzesova 26:13-15) Vse, kar bi nekdo protizakonito obdržal, bi ukradel Bogu. (Malahija 3:7-9)

Desetina ni bila nekaj obremenjujočega. Pravzaprav so Izraelci takrat, ko so upoštevali te zakone, živeli najsrečneje. Priprava desetine je pospeševala pravo oboževanje, ne da bi zagotavljanje materialnih dobrin zanj dobilo neprimeren poudarek. Tako je koristila vsem v Izraelu. Kako pa je s kristjani? Morajo dajati desetino?

Morajo kristjani dajati desetino?

Nekaj časa je bilo dajanje desetine običaj tudi v takoimenovanem krščanstvu. V The Encyclopedia Americana piše: ”Do 6. stoletja je dajanje desetine postalo nekaj običajnega. Na koncilu v Toursu leta 567 in na drugem koncilu v Maconu leta 585 so zagovarjali desetino. Zlorabe so postale vsakdanje, še zlasti, kadar so pravico desetinjenja dobili ali kupili laiki. Papež Gregor VII. je tovrstno dejavnost prepovedal. Mnogi laiki so takrat pravico pobiranja desetine predali samostanom in cerkvenim kapitljem. Reformacija desetinjenja ni odpravila in desetino so še naprej pobirali tako v rimsko katoliški cerkvi kot v protestantskih deželah.“ Desetinjenje je bilo kasneje v različnih državah odpravljeno oziroma postopno nadomeščeno z drugimi oblikami plačevanja in danes ga zasledimo le še v nekaj religijah.

Se torej od kristjanov zahteva plačevanje desetine? V svoji biblijski konkordanci je Alexander Cruden zapisal: ”Niti naš Rešitelj niti apostoli niso zapovedali nič v zvezi z desetino.“ Zares, kristjanom ni zapovedano plačevati desetine. Sam Bog je ukinil Mojzesov zakon s pripravo desetinjena vred, ko ga je pribil na Jezusov mučilni kol. (Rimljanom 6:14; Kološanom 2:13, 14) Namesto natančno določenega zneska za kritje skupščinskih stroškov dajejo kristjani prostovoljne prispevke.

Slaviti Jehova s svojimi dragocenostmi

Če pa se kristjan prostovoljno odloči, da bo dajal desetino svojega dohodka za napredek pravega oboževanja, mu seveda tega z biblijskega stališča ne gre očitati. V pismu, priloženemu svojemu darilu, je 15 letni mladenič iz Papue Nove Gvineje napisal: ”Moj oče mi je, še ko sem bil majhen, govoril: ’Ko začneš delati, moraš dati prvino pridelka Jehovu.‘ Spominjam se besed iz Pregovorov 3:1, 9, kjer piše, da moramo Jehova počastiti tako, da mu damo prvino svojega pridelka. Zaobljubil sem se, da bom delal tako, in zdaj moram svojo obljubo izpolniti. Z veseljem vam pošiljam priloženi denar v pomoč delu za Kraljestvo.“ Biblija takšne zaobljube od kristjanov ne zahteva. Kljub temu pa je velikodušno dajanje dober način, da pokažemo iskreno zanimanje za napredek pravega oboževanja.

Kristjan bo morda sklenil, da svojih prispevkov v korist oboževanja Jehova Boga ne bo že v naprej omejil na določen znesek. Ponazorimo: med zborovanjem Jehovovih prič sta dve starejši sestri razpravljali o možnih načinih prispevanja v prid dela za Kraljestvo. Ena od sester, stara 87 let, je vprašala, koliko utegne stati obrok hrane, ki je bil na kraju zborovanja na razpolago, da bi darovala ustrezen znesek. Druga sestra, stara 90 let, je dejala: ”Daj, kolikor misliš, da stane — in še nekaj dodaj.“ Kakšno zgledno stališče je pokazala ta sestra!

Ker so se Jehovovi služabniki popolnoma predali Bogu, z veseljem dajejo denarne in druge prispevke v podporo pravemu oboževanju. (Primerjaj 2. Korinčanom 8:12.) Krščanski način dajanja nam omogoča, da pokažemo, kako globoko cenimo oboževanje Jehova. Takšno dajanje ni omejeno zgolj do desetine, saj se lahko kristjan v ustreznih okoliščinah čuti dolžnega, dati več v prid Kraljestva. (Matej 6:33)

Apostol Pavel je rekel: ”Vsak naj da, kakor se je v srcu odločil, pa ne čemerno ali na silo, zakaj Bog ljubi veselega darovalca.“ (2. Korinčanom 9:7) Če boš radostno in velikodušno prispeval v podporo pravemu oboževanju, boš uspešen, kar potrjuje modri pregovor: ”Časti Gospoda [Jehova, NW] s svojim premoženjem in s prvinami vseh svojih pridelkov. In tvoje žitnice se bodo polnile z obilnostjo in mošt bo prekipeval iz tvojih kadi.“ (Pregovori 3:9, 10)

Najvišjemu ne moremo ničesar dati. Njegovo je vse zlato in srebro, vse zveri na tisočerih gorah in brezštevilne dragocenosti. (Psalm 50:10-12) Nikoli mu ne bi mogli povrniti vsega dobrega, kar je storil za nas. Pač pa lahko Jehovu pokažemo, da globoko cenimo njega in prednost svete službe v njegovo slavo. In lahko smo prepričani, da bo bogato blagoslovil tiste, ki prostovoljno dajejo za pospeševanje čistega oboževanja in v slavo ljubečega in velikodušnega Boga, Jehova. (2. Korinčanom 9:11)

[Okvir na strani 29]

KAKO NEKATERI PRISPEVAJO ZA DELO KRALJESTVA

◻ PRISPEVKI ZA SVETOVNO DELO: Mnogi prispevajo del svojih prihrankov v škatlice, označene z napisom: ”Prostovoljni prispevki za svetovno Kraljestveno delo (Matej 24:14).“ Skupščine vsak mesec pošljejo tako zbrani denar v svetovno središče v Brooklyn, New York, oziroma v najbližjo podružnico.

◻ DARILA: Prostovoljne denarne prispevke lahko pošljemo neposredno v najbližjo podružnico družbe. Darujemo lahko tudi nakit in druge dragocenosti. Prispevku moramo priložiti kratko pismo, v katerem navedemo, da gre za darilo brez pridržkov.

◻ POGOJNA DARILA: Družbi oziroma Skupnosti lahko denar posodimo, s pogojem da se, v primeru potrebe, vrne posojevalcu.

◻ ZAVAROVALNINA: Družbo oziroma Skupnost lahko imenujemo za koristnika police življenjskega zavarovanja ali sredstev pokojninskega sklada. O takšnem imenovanju je potrebno podružnico obvestiti.

◻ BANČNI RAČUNI: Bančne račune in potrdila o depozitih lahko prispevamo kot ”daritev v primeru smrti“, v skladu s krajevnimi bančnimi predpisi. O takšnem prispevku moramo obvestiti podružnico.

◻ DELNICE IN OBVEZNICE: Delnice in obveznice lahko darujemo podružnici kot darilo brez pridržkov ali s pogojem, da dajalec še naprej prejema dohodek iz tega naslova.

◻ POSESTVO: Posestvo lahko podarimo podružnici kot darilo brez pridržkov ali s pogojem, da dajalec do smrti živi tam. Pred tem bi se morali posvetovati s podružnico.

◻ OPOROKE: Lastnino ali denar lahko zapustimo podružnici s pravnoveljavno oporoko. Kopijo oporoke bi morali poslati podružnici.

Več informacij o tem lahko dobite, če pišete najbližji podružnici.