Ali je dovolj dobra vsakršna religija

”Tragična je usoda našega časa. Potrebujemo religijo, vendar nikjer ne najdemo Boga, ki bi ji ustrezal.“ — (Lucian Blaga, romunski pesnik in filozof)

”Religija in duhovščina sta bili in verjetno še dolgo bosta ostali med največjimi sovražniki napredka in svobode.“ — (Hristo Botev, bolgarski pesnik)

V ZGORNJIH citatih odmeva nesoglasje, v katerem se je znašlo še veliko iskrenih ljudi. Ti ljudje globoko v sebi čutijo potrebo po religiji, toda misteriozni Bog, o katerem uči duhovščina, ni Bog, ki bi ga lahko razumeli in ljubili. Še več, spoznali so, da so se duhovščina in njene religije močno trudile zavirati človekov napredek in svobodo. Toda, medtem ko spoznanje o potrebi za religijo stalno narašča, se pošteni ljudje ne bodo zadovoljili z vsakršno religijo.

Pomembno je razlikovanje

Religija je igrala ključno vlogo v civilizacijah človeštva in zgodovini. The New Encyclopœdia Britannica govori o religiji ”kot o dejstvu v človeških izkušnjah, kulturi in zgodovini“ in dodaja: ”Dokazi o religioznih običajih in zvestobi religiji obstajajo na vsakem področju človeškega življenja.“ Zgodovina pa nam pokaže, da nobena večja svetovna religija človeštvu ni prinesla blagoslova.

Indijski državnik Jawaharlal Nehru je nekoč pojasnil: ”Spektakel, ki mu pravimo religija, ali bolje rečeno organizirana religija, v Indiji ali kje drugje, nas je napolnil z grozo.“ Mu lahko odkritosrčno nasprotuješ v tem, če pomisliš na vojne, ki so se bíle, in na zločine, ki so jih zagrešili v imenu religije?

V 18. stoletju je francoski filozof Voltaire napravil zanimivo razliko. Zapisal je: ”Pravite, da je religija kriva za brezštevilna nizkotna dejanja. Prej bi morali reči praznoverje, ki gospoduje nad našo žalostno oblo. Praznoverje je najbolj krut sovražnik čistega čaščenja, ki ga dolgujemo Najvišjemu bitju.“ Voltaire si je nakopal religiozno nestrpnost v tistih dneh, toda ohranil je svojo vero v Boga kot Stvarnika vesolja. Uvidel je razliko med pravo in krivo religijo.

Potreba po izbiri

Vsi se ne strinjajo z Voltairom. Nekateri se sklicujejo na to, da so vse religije dobre; torej ne občutijo resnične potrebe po iskanju prave religije. Ti posamezniki bi morali paziti na svarilo, ki ga je dobil in zapisal prerok Izaija: ”Gorje vam, ki hudo imenujete dobro in dobro hudo, ki delate hudo, ki delate temo za luč in luč za temo, ki delate grenko za sladko in sladko za grenko.“ (Izaija 5:20) Kriva religija je naredila veliko slabega za človeštvo. To je povzročilo duhovno temo in pustilo v ustih resnicoljubnih ljudi grenak priokus.

Izbira potemtakem ni med biti ateist ali pa verovati v vsakršno religijo. To ni tako enostavno. Ko je nekdo spoznal potrebo po Bogu, mora iskati pravo religijo. Kot je pošteno izjavil raziskovalec Emile Poulat v Le Grand Atlas des Religions (Veliki atlas religij), ”religije učijo in zahtevajo stvari, ki so si med seboj tako zelo različne, da je v vse skupaj nemogoče verjeti.“ V soglasju s tem francoska Encyclopædia Universalis (Splošna enciklopedija) pravi: ”Če se bo 21. stoletje vrnilo k religiji, . . . se bo človek moral odločati, ali so posvečene stvari, ki jih ponuja, prave ali napačne.“

Kako izbrati pravo religijo

Kaj nas bo vodilo pri izbiri prave religije? Encyclopædia Universalis ima prav, ko poudarja pomembnost resnice. Religija, ki uči laži, ne more biti prava. Največji od prerokov, kar jih je kdaj hodilo po zemlji, je rekel: ”Bog je duh, in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici.“ (Janez 4:24)

Ta prerok je bil Jezus Kristus in je razodel tudi tole: ”Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčji obleki, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njihovih sadovih jih boste spoznali. . . . Tako vsako dobro drevo rodi zdrave sadove, gnilo drevo pa slabe.“ (Matej 7:15-17, Philips) Ozirajoč se po slabih sadovih ”velikih“ svetovnih religij in prav tako sekt in kultov, ki se pojavljajo, mnogi iskreni ljudje vidijo vse religije skupaj kot ’gnila drevesa‘, skratka ne dovolj dobra. Toda, kako lahko najdejo pravo religijo?

Prav gotovo bi bilo nemogoče proučiti vse tisoče religij, znotraj in izven krščanstva, preden bi izbrali pravo. Pa vendar, če — kot je rekel Jezus — uporabimo resnico in sadove za preskusne kamne, pravo religijo lahko določimo.

Resnica in sadovi

Jezus je omenil resnico. Gledajoč nanjo, katera skupina vernikov zavrača religiozne laži, ki izvirajo iz starodavne mitologije in grške filozofije, ki prežema večino religij? Ena od takih laži je nauk o podedovani nesmrtni človeški duši.a Ta nauk je pripeljal do doktrine o peklenskem ognju, ki ponižuje Boga.

Tudi Jezus je omenil sadove. Ali poznaš religijo, ki je obrodila čudovito mednarodno prijateljstvo, kjer so rasne, jezikovne in nacionalne pregrade premagane z ljubeznijo in medsebojnim razumevanjem? Poznaš po celem svetu razširjeno religiozno skupino, katere člani bi bili raje preganjani, kot pa da bi se pustili od političnih in religioznih voditeljev nahujskati k sovraštvu in ubijanju svojih bratov in sester v imenu nacionalizma ali religije? Religija, ki zavrača take religiozne laži in v skladu s tem obrodi sadove, bi dajala močne dokaze o tem, da je prava, kajne?

Prava religija danes obstaja

Obstaja takšna religija? Da, obstaja. Toda priznati moraš, da to ni ena izmed velikih svetovnih religij. Bi te moralo to presenetiti? Ne. V znameniti pridigi na gori je Jezus rekel: ”Vstopite skozi ozka vrata, kajti široka so vrata in prostorna je pot, ki vodi v pogubo in veliko jih hodi po njej. Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.“ (Matej 7:13, 14)

Kje torej najti pravo religijo? Z vso ponižnostjo in poštenostjo moramo reči, da Jehovove priče tvorijo mednarodno skupnost, ki hodi po tej ’ozki in tesni poti‘. Res da vodilne religije Jehovove priče zaničljivo imenujejo sekta. Toda to je točno tako, kakor so odpadniški religiozni voditelji v prvem stoletju n.š. imenovali prve kristjane. (Apostolska dela 24:1-14)

Zakaj so Jehovove priče prepričane, da imajo pravo vero? Sestavljajo mednarodno bratovščino, ki se je razširila v več kot 200 deželah in je premagala narodnostne, rasne, jezikovne in družbeno razredne delitve. In zavrnili so vero v doktrine — pa naj bodo še tako stare — ki jasno nasprotujejo temu, kar pravi Biblija. Toda kako so dosegli takšno stanje? In kaj dejansko prava religija vključuje? O teh dveh in še drugih vprašanjih o religiji bosta govorila naslednja dva članka.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 7]

Križarji so bili del slabih sadov krive religije

[Vir slike]

Bibliothéque Nationale, Paris

[Slika na strani 8]

Prava religija rodi dobre sadove