Ali je religija zares potrebna
VAM RELIGIJA veliko pomeni? Ste morda član kake verske skupnosti ali cerkve? Če ste, potem imate veliko skupnega z ljudmi, ki so živeli leta 1844, ko je nemški filozof Karl Marx napisal: ”Religija . . . je opij za ljudstvo.“ V tistih časih so skoraj vsi hodili v cerkev in religija je imela močan vpliv na vse družbene sloje. Danes se je to drastično spremenilo in religija igra majhno ali pa sploh nima vloge v življenju stotine milijonov ljudi. Če hodite v cerkev, ste verjetno del manjšine v vaši občini.
Kaj je povzročilo to spremembo? Prvič to, da je Karl Marx osnoval antireligiozno filozofijo, ki je postala zelo vplivna. Očitno je Marx mislil, da religija ovira napredek človeštva. Skliceval se je na to, da materializem, filozofija, ki ne dopušča prostora Bogu ali tradicionalni religiji, lahko bolje zadovolji potrebe človeštva. To ga je pripeljalo do trditve: ”Prvi pogoj za ljudsko srečo je razveljavljenje religije.“
Nemški socialist Friedrich Engels in ruski komunistični voditelj Vladimir Lenin sta naprej razvijala Marxovo filozofijo materializma. Tako je nastala teorija, znana kot marksizem — leninizem. Vse do nedavnega je pod političnimi režimi, ki so v večji ali manjši meri sledili tej ateistični filozofiji, živelo dve tretjini človeštva. Mnogo moških in žensk tako živi še danes.
Rast posvetnosti
Vendar ni le širjenje komunistične filozofije oslabilo vpliv religije na človeštvo. Svojo vlogo so odigrala tudi odkritja na področju znanosti. Na primer, vse večja popularnost teorije o razvoju je mnoge privedla do tega, da so začeli dvomiti v obstoj Stvarnika. Bili so pa še drugi razlogi.
Encyclopædia Britannica omenja ”Odkritje znanstvenih razlag naravnih pojavov, ki so jih v preteklosti pripisovali nadnaravnim vzrokom“, in ”eliminacijo vpliva organizirane religije iz sfer dejavnosti, kot so medicina, izobraževanje in umetnost.“ Tak razvoj je vodil k rasti ”posvetnosti“. Kaj je posvetnost? Definirana je kot ”življenski nazor . . ., ki temelji na predpostavki, da bi morala biti religija in religiozno razmišljanje ignorirana, oziroma premišljeno izključena“. Posvetnost ima vpliv v komunističnih in nekomunističnih deželah.
Toda posvetnost in marksizem — leninizem nista sama oslabila vpliva religije. Cerkve krščanstva morajo z njima deliti krivdo. Zakaj? Skozi stoletja so namreč izrabljale svojo avtoriteto. Raje so poučevali nauke, ki temeljijo na nesvetopisemskih tradicijah in človeških filozofijah, kot pa biblijske nauke. Zavoljo tega so bili mnogi v njihovih čredah duhovno prešibki, da bi se mogli ubraniti pred silnim napadom posvetnosti.
Nadalje so se cerkve v večini primerov končno tudi same vdale posvetnosti. V 19. stoletju so religiozni učenjaki krščanstva prišli na dan z visoko kritiko, ki je pri mnogih ljudeh poteptala verodostojnost Biblije, navdihnjene Božje besede. Cerkve, vključno z rimokatoliško cerkvijo, so sprejele teorijo o razvoju. Res je, da še vedno trdijo, da verjamejo v ustvarjanje. Toda dopuščajo možnost, da se je človeško telo razvijalo, medtem ko je samó dušo ustvaril Bog. V 1960-ih letih se je v protestantizmu pojavila teologija, ki je razglašala, da je ”Bog mrtev“. Mnogi protestantski duhovniki so opravičevali materialistični stil življenja. Odobravali so predzakonske spolne odnose in celo homoseksualnost. Nekaj katoliških teologov je razvilo teologijo osvoboditve na ta način, da so združili katolicizem z revolucionarnim marksizmom.
Umik posvetnosti
Tako je posvetnost začela prevladovati, še posebno v 1960-ih, in je prevladovala tam nekje do sredine 1970-ih let. Takrat so se stvari zopet spremenile. Videti je bilo, da se religija vrača, toda v glavnem ne v vodilne cerkve. V poznih 1970-ih in 1980-ih letih, se je po vsem svetu pojavilo veliko število novih religioznih skupin.
Čemu ponovno oživljanje religij? Francoski sociolog Gilles Kepel je ugotovil, da ”posvetno izobraženi laiki trdijo, da jih ni posvetna kultura pripeljala nikamor in da človeštvo z zahtevo po osvoboditvi od Boga, žanje, kar je posejalo s svojim ponosom in samovšečnostjo, namreč, mladoletno prestopništvo, razveze zakonov, AIDS, zlorabo mamil in samomore.“
Od pred kratkim očitnega razsula marksizma-leninizma nadalje, se posvetnost pospešeno umika. Mnogim je ta ateistična filozofija nadomestila pravo religijo. Torej si lahko predstavljate prepadenost tistih, ki so verovali vanjo! Prispevek iz Moskve v časopisu Washington Post je citiral bivšega rektorja Visoke šole komunistične partije: ”Vsaka dežela ni odvisna samo od svoje ekonomije in institucij, ampak tudi od svoje mitologije in idejnih voditeljev. Za vsako družbo je pogubno odkritje, da njene največje legende niso temeljile na resnici, ampak na propagandi in fantaziji. Toda to doživljamo sedaj na primeru Lenina in revolucije.“
Govoreč o obeh, komunističnem in kapitalističnem svetu, francoski sociolog in filozof, Edgar Morin, priznava: ”Nismo videli le razsula prihodnosti, ki so jo obljubljali proletarijatu, videli smo tudi polom samodejnega in naravnega razvoja posvetne družbe, za katero so predpostavljali, da bodo v njej znanost, razum in demokracija samogibno napredovali. . . . Sedaj ni zagotovljenega nikakršnega napredka. Prihodnost, na katero smo upali, se je sesula.“ Takšni so prazni občutki mnogih, ki so verjeli, da se s človeškimi napori dà ustvariti boljši svet brez Boga.
Obnovljeno zanimanje za religijo
Ta cel svet obsegajoči občutek razočaranosti je povzročil, da je precej iskrenih posameznikov spoznalo potrebo po duhovnosti v življenju. Uvideli so potrebo po religiji. Vodilne cerkve so jih razočarale in nekateri dvomijo tudi v nove religije, kot so: kulti ozdravljenja, karizmatične skupine, ekskluzivne sekte in celo skupine oboževalcev Satana. Tudi religiozni fanatizem je dvignil svojo ogabno glavo. Tako so se torej v religijo vrnile različne oblike oboževanja. Toda, ali je to vračanje k religiji dobro za človeštvo? Resnično, ali sploh obstaja kakšna religija, ki zares odgovarja duhovnim potrebam človeštva?
[Slika na strani 3]
”Religija je vzdihovanje zatiranih ljudi, sentimentalnost brezsrčnega sveta in duša brezčutnega stanja. Je opij za ljudstvo.“
[Vir slike]
Fotografija: New York Times, Berlin — 332255115
[Slika na strani 4]
Karl Marx in Vladimir Lenin sta v religiji videla oviro za napredek človeštva
[Vir slike]
Musée d’Histoire Contemporaine — BDIC (Universitiés de Paris)
[Slika na strani 5]
Marksistično-leninistična ideologija je v srcih mnogih ljudi zbudila velike upe
[Vir slike]
Musée d’Histoire Contemporaine — BDIC (Universitiés de Paris)
[Navedba vira slike na strani 2]
Fotografija na naslovni strani: Garo Nalbandian