Kaj je ključ do pravega krščanstva
DANES večina ljudi po svetu trdi, da pripadajo krščanstvu. Toda prepričanja teh namišljenih kristjanov so si protislovna, med njimi ni enotnosti, včasih se celo pobijajo med seboj. Očitno je, da mnogi med njimi niso pravi kristjani. Jezus je za naše dni dejal, da mu bodo mnogi rekli: ”Gospod, Gospod,“ z drugimi besedami, trdili bodo, da so kristjani, toda on jim bo odvrnil: ”Nikoli vas nisem poznal. Proč izpred mene, kateri delate krivico!“ (Matej 7:21, 23) Prav gotovo nihče med nami ne želi biti med njimi! Kako pa lahko vemo, če smo pravi kristjani?
Dejstvo je, da je potrebnih veliko stvari, da bi bili pravi kristjani. Pravi kristjan mora imeti močno vero, kajti ’brez vere ne moremo biti Bogu všeč‘. (Hebrejcem 11:6) Močno vero morajo spremljati ustrezna dela. Apostol Jakob je opozoril, da ”je vera brez del mrtva“. (Jakob 2:26) Razen tega mora kristjan priznati pooblastila ’zvestega in razumnega služabnika [sužnja, NW]‘. (Matej 24:45-47) Toda ključ do pravega krščanstva je nekaj, kar ni del do sedaj omenjenih stvari.
Kaj je torej ta ključ? Apostol Pavel je to razložil v svojem Prvem pismu Korinčanom: ”Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa ne bi imel, sem brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vso vednost in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa ne bi imel, nisem nič. In ko bi razdal vse svoje imetje in ko bi žrtvoval svoje telo, da bi zgorel, pa ne bi imel ljubezni, mi nič ne koristi.“ (1. Korinčanom 13:1-3)
Ljubezen je, torej, ključ do pravega krščanstva. Vera, ustrezna dela in prava družba so bistveni in nujno potrebni. Toda brez ljubezni so brezvredni. Zakaj?
Osnovni vzrok je v Bogu, katerega obožujemo. Apostol Janez je opisal Jehova, Boga pravega krščanstva, z naslednjimi besedami: ”Bog je ljubezen.“ (1. Janezovo 4:8) Bog Jehova ima še več ostalih lastnosti, kot so moč, pravičnost in modrost, toda ker je predvsem Bog ljubezen, kakšne ljudi naj bi si želel za svoje oboževalce? Zagotovo takšne, ki ga posnemajo in gojijo ljubezen. (Matej 5:44, 45; 22:37-39)
Pravi nagibi
Da, ljubezen povzroči, da so kristjani podobni Bogu, katerega obožujejo. To pomeni, da so njihovi nagibi podobni Božjim. Kaj, predvsem, je Boga Jehova navedlo k temu, da je poslal Jezusa na zemljo in nam tako omogočil doseči večno življenje? Ljubezen. ”Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.“ (Janez 3:16) Iz kakšnih nagibov naj bi potem mi izpolnjevali Božjo voljo? Zopet, iz ljubezni. ”Ljubezen do Boga je v tem, da se držimo njegovih zapovedi.“ (1. Janezovo 5:3)
Ali je možno služiti Bogu iz napačnih nagibov? Je. Pavel je omenil, da so nekateri njegovi sodobniki služili Bogu iz nevoščljivosti in tekmovalnosti. (Filipljanom 1:15-17) To se lahko zgodi tudi nam. Svet je danes zelo tekmovalen in ta duh lahko zajame tudi nas. Lahko si pričnemo domišljati, da smo boljši govorniki ali da smo sposobni oddati več literature od ostalih. Pričnemo lahko primerjati svoje službene prednosti s tistimi, ki so dodeljene drugim in postanemo domišljavi — ali pa nevoščljivi. Starešina lahko postane tako ljubosumen na svoj prednostni položaj, da celo prične ovirati mlajšega, sposobnega brata, pri njegovem napredovanju. Želja po osebnih dosežkih bi nas lahko spodbudila h gojenju prijateljstva s premožnejšimi kristjani, medtem ko bi revnejše prezrli.
Do takšnih stvari lahko pride, ker smo nepopolni. Kljub temu se bomo proti takšnim nagnjenjem borili, če bo tako kot pri Jehovu, ljubezen naš glavni nagib. Sebičnost, želja po poveličanju samega sebe, ali prevzeten napuh lahko izrineta ljubezen, kar pa nam ”nič ne koristi“. (Pregovori 11:2; 1. Korinčanom 13:3)
Ljubezen v sebičnem svetu
Jezus je za svoje sledilce dejal, da ne bodo ”od sveta“. (Janez 17:14) Kako pa se lahko izognemu temu, da bi nas ne premagal vpliv tega sveta? Pomagala nam bo ljubezen. Danes se ljudje, na primer, ’bolj navdušujejo za naslade kakor za Boga‘. (2. Timoteju 3:14) Janez nas je opozoril naj ne bomo taki. Rekel je: ”Ne ljubite sveta in tudi ne tistega, kar je na svetu! Če kdo ljubi svet, nima ljubezni do Očeta, kajti vse, kar je na svetu — telesno poželjenje, poželjenje oči in ošabno vedenje — ni od Očeta, ampak od sveta.“ (1. Janezovo 2:15, 16)
Resda je zelo težko povsem preprečiti ”telesno poželjenje“ in ”poželjenje oči“. Té stvari nam ugajajo ravno zato, ker so privlačne našemu telesu. Razen tega je danes na voljo veliko več raznovrstnih užitkov kot pa jih je bilo v Janezovem času; če so bile torej že takrat težave s poželjenjem oči, potem so té danes še večje.
Zanimivo je, da svet ponuja veliko užitkov, ki sami po sebi niso napačni. Nič napačnega ni imeti veliko hišo, lep avto, televizijo ali stereo napravo. Niti ne bomo prekršili biblijskih načel, če si privoščimo dolgo zanimivo potovanje, ali razburljive počitnice. Kaj je, potem, bistvo Janezovega opozorila? Najprej, če nam takšne stvari postanejo preveč pomembne, pričenjajo v nas razvijati duha sebičnosti, materializma in prevzetnosti. Napori, ki so potrebni, da bi zaslužili denar, potreben za njihov nakup, nas lahko ovirajo pri služenju Jehovu. Celo uživanje teh stvari jemlje čas. Razumna sprostitev prinaša osvežitev, vendar pa je naš čas omejen z obveznostmi osebnega proučevanja Biblije, sestajanja s sokristjani pri bogočastju in oznanjevanja dobre vesti o Kraljestvu. (Psalm 1:1-3; Matej 24:14; 28:19, 20; Hebrejcem 10:24, 25)
Veliko odločnosti je potrebno v tem materialističnem času za to, da ’najprej iščemo Božje kraljestvo‘ in se upiramo ’uživanju sveta‘. (Matej 6:33; 1. Korinčanom 7:31) Močna vera nam bo pri tem pomagala. Še posebej pa nas bo pristna ljubezen do Jehova in do soljudi okrepila pri upiranju vabljivostim, ki same po sebi niso napačne, lahko pa nas ovirajo pri ’izpolnjevanju naše službe‘. (2. Timoteju 4:5) Brez takšne ljubezni lahko postane naše prizadevanje v službi prazno.
Ljubezen v skupščini
Jezus je poudaril kako pomembna je ljubezen, ko je rekel: ”Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste ljubili drug drugega.“ (Janez 13:35) Zakaj bi starešine porabili toliko časa za vodenje in pomoč sokristjanom, če jih ne bi ljubili? Zakaj bi v skupščini prenašali slabosti drugih, tudi starešin, če ne zaradi ljubezni? Ljubezen navede kristjane, da pomagajo drug drugemu tudi v telesnem pogledu, če slišijo, da nekdo potrebuje takšno pomoč. (Apostolska dela 2:44, 45) Med preganjanjem kristjani ščitijo drug drugega in so za sokristjana pripravljeni celo umreti. Zakaj? Zaradi ljubezni. (Janez 15:13)
Včasih dobimo največje dokaze ljubezni v majhnih stvareh. Starešini, ki je že tako obremenjen s težkim delom, ki mu je naloženo, se lahko ponovno pritoži sokristjan zaradi stvari, ki starešini morda izgleda dokaj nepomembna. Ali naj se starešina ujezi? Namesto da dovoli, da to postane vzrok za razprtijo, bo z bratom to stvar rešil potrpežljivo in ljubeznivo. Skupaj se bosta pogovorila, kar pa bo okrepilo njuno prijateljstvo. (Matej 5:23, 24; 18:15-17) Namesto da vsak vztraja pri svojih pravicah, bi se morali vsi truditi gojiti velikodušnost, ki jo je Jezus priporočal, in bodimo pripravljeni oprostiti bratom ”sedemdesetkrat sedemkrat“. (Matej 18:21, 22) Na ta način si kristjani močno prizadevamo obleči ljubezen, kajti ona je ”vez, ki dela vse popolno“. (Kološanom 3:14)
Krepimo našo medsebojno ljubezen
Da, ljubezen je pravi nagib za služenje Jehovu. Ljubezen nas bo krepila, da bomo lažje ostali ločeni od sveta. Zagotovila pa bo tudi, da bo skupščina resnično ostala krščanska. Medtem ko ne zmanjšuje pomena učinkovitosti, pa bo tistim, ki nosijo odgovornosti, pomagala, da ne pozabijo, da je pri reševanju težav, kljub vsemu, potrebno biti predvsem ljubezniv in blag. Ljubezen nam vsem pomaga, da ’poslušamo svoje voditelje in jih ubogamo‘. (Hebrejcem 13:17)
Apostol Peter nas spodbuja, naj med seboj gojimo ”čim močnejšo ljubezen“, ker ”ljubezen pokrije veliko grehov“. (1. Petrovo 4:8) Kako pa lahko to storimo? Človek je bil ustvarjen po Božji podobi in zato je povsem naravno, da je zmožen ljubiti. Toda za ljubezen o kateri sedaj govorimo, potrebujemo še nekaj posebnega. Pravzaprav je ta ljubezen najvažnejši sad Božjega duha. (Galačanom 5:22) Če jo želimo gojiti, moramo zato pustiti, da na nas vpliva Božji duh. Kako? Tako, da proučujemo Biblijo, ki je navdihnjena po Jehovovem duhu. (2. Timoteju 3:16) Tako, molimo za Jehovovega duha, da bi lahko razvijali našo ljubezen do Jehova in do bratov. In z druženjem s krščansko skupščino, v kateri njegov duh neovirano deluje.
Potrebno je tudi nenehno samopreiskovanje, da bi odkrili kakršnokoli neljubeznivo dejanje ali misli. Ne pozabi, ljubezen izvira iz srca, to pa je ’varljivo nad vse in hudo popačeno‘. (Jeremija 17:9 — prevod Antonin Chraska.) Kljub obilni pomoči, ki jo prejemamo od Jehova, se bomo včasih vedli neljubeznivo. Morda bomo povsem nepotrebno ostri v pogovoru z bratom, ali pa se bomo razjezili in bili užaljeni zaradi česa izrečenega. Zato bomo dobro storili, če bomo v naših molitvah posnemali Davida: ”Preišči me, o Bog, spoznaj moje srce, preizkusi me in spoznaj moje misli! Poglej, ali je v meni pot bridkosti in vodi me po večni poti.“ (Psalm 139:23, 24 — prevod Jožeta Krašovca.)
Kot pravi Biblija, ”ljubezen nikoli ne mine“. (1. Korinčanom 13:8) Če ljubimo drug drugega, ne bomo v času preizkušenj nikoli v pomanjkanju. Ljubezen, ki obstaja med Božjim ljudstvom, veliko pripomore k današnjemu duhovnemu raju. Samo tisti, ki močno, iz vsega srca ljubijo drug drugega, bodo našli zadovoljstvo v življenju v novem svetu. Zato posnemajmo Jehova pri izkazovanju takšne ljubezni in na ta način utrjujmo vez popolnosti. Gojimo ljubezen in posedujmo ključ pravega krščanstva.