Ali zanikaš grešne težnje

”VSEBI torej odkrivam tole postavo: kadar hočem delati dobro, se mi ponuja zlo. Kot notranji človek namreč z veseljem soglašam z božjo postavo, v svojih udih pa vidim drugo postavo, ki se bojuje proti postavi mojega razuma in me usužnjuje, postavi greha, ki je v mojih udih.“ (Rimljanom 7:21—23)

S priznanjem zgornjega se je pokazala ponižnost apostola Pavla. Pomagalo mu je, da se je zaščitil in premagoval nepopolne težnje.

Podobno je danes s pravimi kristjani. Ko pridemo do točnega spoznanja biblijske resnice, v našem življenju naredimo potrebne spremembe in se prilagodimo Jehovovim zahtevam. Grešne težnje pa seveda ostanejo, ”kajti mišljenje človeškega srca je hudobno od njegove mladosti”. (1. Mojzesova 8:21) Ali smo dovolj pošteni in priznamo, da nas določene težnje obremenjujejo? Ali pa jih morda zanikamo in sklepamo, da je to problem drugih, nikakor pa ne naš?

Takšna samoprevara je lahko pogubna. Biblijske ponazoritve nam lahko pomagajo oceniti potrebo priznavanja naših grešnih teženj ter jih nadzorovati.

Zakaj je zanikanje nevarno

V biblijskih časih so bila mnoga mesta zaščitena z zidovi. Vrata, največkrat lesena, so bila sorazmerno ranljiva točka mestnega zidu. Zaradi tega je bila na teh mestih tudi najmočnejša obramba. Vrat so prebivalci zgradili le toliko, kolikor so jih potrebovali za promet v obdobju miru. Lesena vrata so bila pogosto prekrita s kovino zaradi zaščite pred ognjem. V obzidju so bili zgrajeni stolpi, da je stražar že od daleč lahko opazil prihajajočega sovražnika.

Razmisli: Kaj bi se zgodilo, če bi mestni prebivalci zanikali, da so mestna vrata ranljiva in jih ne bi ustrezno zaščitili? Sovražnikova vojska bi zlahka prišla v mesto in ga porazila.

Tako je tudi z nami. Jehova pozna naše ranljive točke. ”Ni je namreč stvari, ki bi se lahko skrila pred njim. Pred njegovimi očmi je vse razgaljeno in odkrito. Njemu bomo dajali odgovor.“ (Hebrejcem 4:13) Tudi Satan lahko vidi naše grešne težnje, najsi bo to pripravljenost popačiti resnico, nagla jeza, zanimanje za nemoralo, pridobitništvo, ponos ali kaj drugega. Če zanikamo grešna nagnjenja, postajamo vse bolj sprejemljivi za Satanove napade na našo vero. (1. Petrovo 5:8) Lahko nas premaga, ker napačne želje vplivajo na težnje in rodijo greh. (Jakob 1:14, 15) Potrebno je, kot Pavel, odkrito priznati vsa ranljiva ’lesena vrata‘, ki utegnejo obstajati.

Utrdi se!

Zaman bi bilo prepoznati napačna nagnjenja, zatem pa glede tega ne storiti nič. Bili bi podobni možu, ki se pogleda v ogledalo, opazi nekaj, kar bi bilo potrebno popraviti in odide, vendar stvari ne popravi. (Jakob 1:23—25) Da, potrebno je reagirati in se zaščititi, da nas grešne težnje ne prehitijo. Kako lahko to storimo?

V biblijskih časih so bila majhna mesta ali ”podružna mesta“ često neutrjena. (4. Mojzesova 21:25, 32; Sodniki 1:27; 1. kroniška 18:1; Jeremija 49:2) V primeru sovražnikovega napada so prebivalci teh naselij lahko zbežali v utrjena mesta. Ljudem v okolici so torej utrjena mesta služila kot zatočišča.

Boga Jehova Biblija označuje kot stolp, zaščito, obzidje h kateremu se lahko zatečemo po zaščito. (Pregovori 18:10; Zaharija 2:4, 5) Jehova je torej glavna obramba svojih služabnikov. (1. Tesaloničanom 5:17) Druga pomoč je Biblija. Dobro je v Božji besedi posebej proučiti področja na katerih smo šibki. Koristno je večkrat pregledati biblijsko utemeljene članke, ki obravnavajo naša ’lesena vrata‘.

Tudi mi lahko, kot stražar na stolpu, že od daleč zagledamo sovražnika in ustrezno ukrepamo. Kako? Izogibamo se okoliščin, v katerih bi bili skušani ali obremenjeni. Na primer oseba, ki se trudi biti zmerna v pitju alkoholnih pijač bo razumna, če se bo izogibala mest, kjer je vsem možen dostop do njih ali bi ga k pitju celo bodrili.

Vse to zahteva napor. Vendar, če se je apostol Pavel moral boriti proti ’trnu v telesu‘, proti nepravilnim nagnjenjem, ali se ni torej tudi nam potrebno naprezati? Zavedanje naših grešnih teženj nas bo navedlo, da bomo sledili nasvet apostola Petra: ”Potrudite [se], da vas najde v miru brez madeža in brez graje.” (1. Korinčanom 9:27; 2. Petrovo 3:14)

Priznanje in delo

Ne ustraši se, če vse nepopolne težnje kljub naporom ne bodo izginile. Dokler bomo nepopolni bodo napačna nagnjenja, vsaj delno, vedno prisotna. Kot v Pavlovem primeru. Toda potrebno jih je obvladati ne pa jim dovoliti, da rodijo greh.

Zavedati se moramo, da je eno to da smo nepopolni in drugo, če se s tem sprijaznimo. To bi lahko ponazorili z človekom s šibkim srcem. Temu dejstvu bi moral kljubovati s prizadevanjem, da ohrani srce v kar se da dobrem stanju. Nima razloga, da bi zaradi dobesednega šibkega srca smel zavreči vse omejitve in živeti, kakor bi mu ugajalo.

Vedite, da nismo močni, če slepo odbijamo grešne težnje, ampak če jih priznamo in ukrepamo proti njim. Zato se ne bojte sebi in Jehovu priznati šibkih točk. Zaradi takega priznanja niste nič slabši in tudi Jehovova ljubezen do vas ne bo manjša. Dejansko, kolikor se boste v tehtnih zadevah približali Bogu po nasvet, toliko se bo on približal vam. (Jakob 4:8)

[Slika na strani 31]

Maketa Megida kaže ojačana vrata in obzidje starodavnih mest

[Vir slike]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.