Ali se še vedno časti boginjo-mater

ZA ČASA prvih kristjanov so še vedno častili boginjo-mater. Apostol Pavel se je s takšnim čaščenjem srečal v Efezu v Mali Aziji. Prav tako kot v Atenah, kjer so častili drugo boginjo, jim je tudi tam oznanil ’Boga, ki je ustvaril vesolje‘, živega Stvarnika, ki ni ’podoben zlatu ali srebru ali kamnu, ki sta ga izoblikovali človeška umetnost in domiselnost‘. Tega pa Efežani niso prenesli, saj je večina častila boginjo-mater Artémido. Tisti, ki so živeli od izdelovanja srebrnih svetišč boginji, so nahujskali k neredu. Skoraj dve uri je množica kričala: ”Mogočna je Artémida Efeška!“ (Apostolska dela 17:24, 29; 19:26, 34)

Efeška Artémida

Tudi Grki so častili Artemido, vendar Artemide, ki so jo častili v Efezu, ne moremo povsem enačiti z grško. Grška Artémida je bila deviška boginja lova in zaščitnica ob porodu. Efeška Artemida pa je bila boginja plodnosti. Njen veličasten efeški tempelj je veljal za enega od sedmih svetovnih čudes. Njen kip, za katerega so mislili, da je padel iz nebes, jo je predstavljal kot poosebljeno plodnost, saj so bila njena prsa polna številnih, jajcam podobnih, dojk. Svojsko obliko teh dojk različno razlagajo. Predstavljale naj bi girlande iz jajc ali celo bikova moda. Neglede na to, kakšna je razlaga, je simbol plodnosti očiten.

Zanimivo je, kot piše v The New Encyclopædia Britannica, da je bil prvotni kip te boginje ”narejen iz zlata, ebenovine, srebra in črnega kamna“. Zelo znan kip efeške Artemide, ki izvira iz drugega stoletja n.š., jo prikazuje s črnim obrazom, rokami in nogami.

Artemidino podobo so slovesno prenašali po ulicah. Biblicist R. B. Rackham o tem piše: ”V templju [Artemidinem] je bilo polno njenih . . . podob, daritvenih oltarjev in svetih posod iz zlata in srebra, ki so jih ob velikih praznikih prenašali po mestu v veličastnih procesijah. Ti prazniki so privabili na stotine tisočev romarjev iz vse Male Azije. Le-ti so kupovali mala svetišča boginje in jo slavili kot svojo veličastno gospo, kraljico, devico, ki posluša in usliši molitve“. V takšnem okolju so morali biti Pavel in ostali prvi kristjani zelo pogumni, da so častili ’Boga, ki je ustvaril vesolje‘, ne pa bogove in boginje iz ’zlata ali srebra ali kamna‘.

Od matere-boginje do ”Matere Božje“

Apostol Pavel je prav starešinam efeške krščanske skupščine napovedal prihod odpadništva. Opozoril jih je, da se bodo pojavili odpadniki in govorili ’krive nauke‘. (Apostolska dela 20:17, 28-30) Ena izmed stalno prežečih efeških nevarnosti je bila vrnitev k čaščenju boginje-matere. Ali se je to dejansko zgodilo?

V New Catholic Encyclopedia beremo: ”Smatrali so, da je v Efezu, kot romarskem središču pokopan [apostol] Janez. . . . Nadaljnje izročilo, ki ga je potrdil efeški koncil (431), povezuje Blaženo Devico Marijo s Sv. Janezom. Baziliko, v kateri je bil koncil, so poimenovali Marijina cerkev. Drugo katoliško delo (Theo — Nouvelle encyclopédie catholique) govori o ”verodostojnem izročilu“, da je Marija spremljala Janeza v Efez, kjer je živela do smrti. Zakaj je ta domnevna povezava Efeza in Marije pomembna za nas danes?

Naj nam odgovori The New Encyclopœdia Britannica: ”Čaščenje matere Božje je dobilo polet, ko je krščanska cerkev pod Konstantinom postala država in so jo preplavile poganske množice. . . . Njihova pobožnost in verska zavest sta se izoblikovali v tisočletjih kulta boginje ’velike matere‘ in ’božanske device‘, izvirata pa iz starih razširjenih babilonskih in asirskih verovanj.“ Le kateri kraj bi bil primernejši od Efeza za ”pokristjanjevanje“ čaščenja boginje-matere?

Tako je v Efezu leta 431 n.š. tako imenovani tretji ekumenski koncil proglasil Marijo za ”Theotokos“. Ta grška beseda pomeni ”Božja roditeljica“ ali ”Božja mati“. V New Catholic Encyclopedia piše: ”Cerkvena uporaba tega naziva je bila nedvomno odločilna za pospeševanje Marijine doktrine in čaščenja v kasnejših stoletjih.“

Ruševine ”cerkve Device Marije“ na področju starega Efeza, kjer je ta koncil potekal, si še vedno lahko ogledamo. Lahko obiščemo tudi kapelo — po izročilu je bila to hiša, v kateri je živela in umrla Marija. Papež Pavel VI. je ta Marijina svetišča v Efezu obiskal leta 1967.

Da, Efez je bil ključnega pomena za prehod poganskega čaščenja boginje-matere, kot ga je videl Pavel v 1. stoletju, v goreče oboževanje Marije kot ”Matere Božje“. Predvsem zaradi čaščenja Marije se je oboževanje boginje-matere ohranilo v tako imenovanih krščanskih deželah.

Čaščenje boginje-matere je še vedno živo

V delu Encyclopædia of Religion and Ethics se citira dokazovanje biblicista W. M. Ramsaya, da je bilo v ”5. stoletju čaščenje Device Marije v Efezu [obnovljena] oblika starega poganskega anatolijskega oboževanja deviške matere“. V slovarju The New International Dictionary of New Testament Theology pa piše: ”Čeprav so se katoliške zamisli o Materi Božji in ’Nebeški kraljici‘ pojavile kasneje kot N[ova] Z[aveza], pa kažejo, da imajo veliko starejše versko-zgodovinske korenine na Vzhodu. . . . V kasnejšem čaščenju Marije je veliko sledov poganskega kulta božje matere.“

Ti sledovi so preštevilni in preveč dosledni, da bi bili naključni. Ne moremo prezreti podobnosti med kipi matere z otrokom — Device Marije in kipi poganskih boginj kot je Izida. Stotine kipov in slik Črne Madone v katoliških cerkvah po vsem svetu nas spominjajo na Artemidin kip. V delu Théo—Nouvelle encyclopédie catholique o teh črnih devicah piše: „Izgleda, da se je preneslo na Marijo tisto, kar je še ostalo od priljubljenega čaščenja Diane [Artemide] . . . ali Kibele.“ Za procesijo Device Marije na praznik Vnebovzetja prav tako najdemo osnovo v procesijah na čast Kibele in Artemide.

Prav Marijini nazivi pa nas še posebej spominjajo na pogansko boginjo-mater. Ištar so slavili kot ”Sveto Devico“, ”Gospo“ in ”usmiljeno mater, ki posluša molitev“. Izido in Astarto so imenovali ”Nebeška kraljica“. Kibelo so naslavljali ”Mati vseh blaženih“. Vsi ti nazivi, le z neznatnimi različicami, se uporabljajo za Marijo.

Kult ”Blažene Device“ je še pospešil 2. vatikanski koncil. Papež Janez Pavel II. je dobro znan po gorečem čaščenju Marije. Med številnimi potovanji nikoli ne zamudi priložnosti, da ne bi obiskal Marijina svetišča, še posebej svetišče Črne Madone iz Czȩstochowe na Poljskem. Marijinemu varstvu je zaupal ves svet. Zato ni presenetljivo, da The New Encyclopædia Britannica pod naslovom ”Boginja Mati“ piše: ”Ta izraz se uporablja za tako različna kipa, kot sta tako imenovana kamenodobna Venera in Devica Marija.“

Rimskokatoliško čaščenje Marije pa ni edino oboževanje boginje-matere, ki se je ohranilo prav do današnjih dni. Presenetljivo je, da so mnogo literature o čaščenju boginje-matere izdali privrženci feminističnega gibanja. Prepričani so, da so v tem svetu ženske, ker nad njimi nasilno gospodarijo moški zelo zatirane. Trdijo, da žensko naravnano čaščenje boginje-matere odseva prizadevanje človeštva za manj nasilen svet. Izgleda tudi, da verjamejo, da bi bil današnji svet boljši in mirnejši, če bi bil bolj feministično usmerjen.

Vendar pa čaščenje boginje-matere starodavnemu svetu ni prineslo miru in ga tudi danes ne bo. Nadalje, danes se vse več ljudi, dejansko milijoni, priključujejo Jehovovim pričam; prepričani so, da zemlje ne bo rešila Marija, čeprav jo zelo spoštujejo in so ji naklonjeni kot (verni) ženski iz prvega stoletja, ki je imela izredno prednost, da je rodila in vzgojila Jezusa. Jehovove priče tudi ne verjamejo, da bo Gibanje za osvoboditev žena, čeprav so morda nekatere njegove zahteve opravičene, uspelo ustvariti miren svet. Zato se zanašajo na Boga, ki ga je apostol Pavel oznanjal Atencem in Efežanom, ’Boga, ki je ustvaril vesolje in vse, kar je v njem‘. (Apostolska dela 17:24; 19:11, 17, 20) Ta vsemogočni Bog, ki mu je ime Jehova, je obljubil čudovit novi svet, v katerem bo ’bivala pravičnost‘. Na njegovo obljubo pa se lahko popolnoma zanesemo. (2. Petrovo 3:13)

O biblijskem gledišču glede položaja ženske pred Bogom in moškim bomo v tej reviji še pisali.

[Slika na strani 5]

ASTARTA kanaanska boginja spolnosti in vojne

[Vir slike]

Musée du Louvre, Pariz

[Slika na strani 6]

ARTÉMIDA éfeška boginja plodnosti

[Vir slike]

Musei dei Conservatori, Rim

[Slika na strani 7]

Krščanska ”MATI BOŽJA“

[Vir slike]

Chartres Cathedral, Francija