Od Matere Zemlje do boginj plodnosti

ALI STE prepoznali boginjo z naslovne strani te revije? To je Izida, starodavna egiptovska boginja-mati. Če ste kdaj obiskali muzej ali listali po zgodovinski knjigi, ste verjetno videli kakšen podoben malik. Bi se vi klanjali boginji Izidi in jo častili?

Če pripadate kakšni krščanski veri, se vam takšno vprašanje morda zdi nenavadno. Najbrž boste poudarili, da častite Stvarnika, Edinega, ki ga kličemo ”Oče naš, ki si v nebesih“. (Matej 6:9) Že misel na to, da bi se priklonili boginji-materi, vam je verjetno tuja, celo odbijajoča. Vendar pa je bilo takšno čaščenje v vsej zgodovini zelo razširjeno. Morda boste presenečeni, ko boste ugotovili, kdo danes časti veliko boginjo-mater.

Preden pa to raziščemo, se seznanimo z zgodovinskim ozadjem in ugotovili bomo, kako razširjeno je bilo čaščenje boginje-matere v preteklosti. Ta vrsta čaščenja je bila verjetno ena od zelo zgodnjih oblik krive religije. Arheologi so izkopali veliko kipcev in podob gole boginje-matere, v starodavnih evropskih mestih in povsod na področju od sredozemskih dežel do Indije.

Mater Zemljo so si ljudje predstavljali kot neizčrpen vir vseh oblik življenja; dajala naj bi življenje in ga s smrtjo jemala nazaj. Kot takšno jo niso le častili, temveč so se je tudi bali. Verovali so, da so bile v začetku njene ustvarjalne sile nespolne. Potem pa je po mitoloških pripovedih rodila moškega — očeta Nebo in postala njegova žena. Ta par je rodil nešteto drugih bogov in boginj.

Babilonski praliki

V babilonskem panteonu je bila glavna boginja Ištar, ki je istovetna sumerski boginji plodnosti Inani. Nenavadno pa je, da je bila hkrati boginja-vojščakinja ter boginja ljubezni in plodnosti. Francoski učenjak Edouard Dhorme v svoji knjigi Les Religions de Babylonie et d’Assyrie (Babilonska in asirska verovanja) piše o Ištar: ”Bila je boginja, gospa, usmiljena mati, ki posreduje pri jeznih bogovih ter jih miri. . . . Bila je nadvse poveličevana, postala je boginja boginj, kraljica vseh bogov, najvišja vladarica nebeških in zemeljskih bogov.“

Ištar so njeni častilci imenovali ”Devica“, ”Sveta devica“ in ”Deviška mati“. Starodavna sumersko-akadska ”Žalna molitev k Ištar“ se glasi: ”Molim k tebi, o najvišja Gospa, boginja boginj. O Ištar, kraljica vseh ljudi. . . . O lastnica vseh božanskih moči, ki nosiš vladarsko krono. . . . Svetišča, sveti kraji, posvečena mesta in žrtveniki te častijo. . . . Le kje ni tvoje ljube podobe? . . . Ozri se name, o moja Gospa; usliši moje molitve.“a

Čaščenje boginje-matere se širi

Orientalist Edouard Dhorme govori o ”širjenju čaščenja Ištar“. Širilo se je po vsej Mezopotamiji — Ištar sàmo ali boginje različnih imen, a podobnih lastnosti, so častili v Egiptu, Feniciji in Kanaanu, kot tudi v Anatoliji (Mala Azija), Grčiji in Italiji.

Glavna boginja-mati, ki so jo častili v Egiptu, je bila Izida. Zgodovinar H. G. Wells je o tem napisal: ”Izida je očarala številne častilce, ki so ji zaobljubili življenje. Na podobah v templju je okronana kot Nebeška kraljica, ki drži v naročju dečka Horusa. Pred njeno podobo migetajo in se talijo sveče, pred njo pa visijo votivne voščene daritve.“ (The Outline of History) [Splošni pregled zgodovine] V Egiptu je bilo oboževanje Izide izredno priljubljeno. Razširilo pa se je tudi po vsem sredozemskem področju, še posebno v Grčiji in Rimu, ter doseglo zahodno in severno Evropo.

V Feniciji in Kanaanu pa so častili predvsem boginjo-mater Athirat oziroma Astarto, ki naj bi bila Baalova žena. Bila je Boginja plodnosti in vojne, tako kot njena babilonska dvojnica Ištar. V Egiptu so našli stara posvetila, ki Astarto imenujejo nebeška gospa in nebeška kraljica. Izraelci so se morali neprestano boriti proti izprijenemu vplivu čaščenja te boginje plodnosti.

V severozahodni Anatoliji je bila Ištarina inačica Kibele, znana kot Vélika mati bogov. Imenovali so jo tudi Roditeljico vseh, Hraniteljico vseh in Mati vseh blaženih. Iz Anatolije se je Kibelin kult razširil najprej v Grčijo in nato v Rim, kjer se je dodobra ohranil tudi v krščanski dobi. K čaščenju te boginje plodnosti je spadal divji ples, samorazmesarjenje duhovnikov, skopljenje duhovniških kandidatov in nadvse bleščeče procesije v katerih so prenašali njen kip.b

Stari Grki so častili boginjo Mater-Zemljo Geo. Oboževali pa so tudi boginje Ištarine vrste: Afrodito — boginjo plodnosti in ljubezni, Ateno — boginjo vojne in Démetro — boginjo poljedelstva.

Rimljani so častili boginjo ljubezni Venero in kot takšna je ustrezala grški Afroditi in babilonski Ištar. Častili pa so tudi boginje Izido, Kibele in Minervo (grška Atena). Prav vse so tako ali drugače odsevale babilonski Ištarin pralik.

Nedvomno je bilo čaščenje boginje-matere tisočletja mogočen nasprotnik pravega bogočastja vélikega Stvarnika, Jehova. Ali so ljudje prenehali častiti véliko boginjo-mater? Ali pa se je to ohranilo prav do današnjih dni? Vabimo vas, da to ugotovite v naslednjem članku.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 3]

Babilonska IŠTAR poosebljena kot zvezda

[Vir slike]

Z dovoljenjem British Museuma

[Slika na strani 4]

Egiptovska IZIDA z otrokom bogom Horusom

[Vir slike]

Musée du Louvre, Pariz