Bodimo sodelavci za resnico

Ključne misli iz Drugega in Tretjega Janezovega pisma

SPOZNANJE resnice je razpoznavni znak Jehovovih častilcev. (Janez 8:31, 32; 17:17) Za rešitev je nujno potrebno živeti po resnici. Božji služabniki morajo biti tudi delavci za resnico.

Drugo in Tretje navdihnjeno pismo apostola Janeza govori o ’življenju po resnici‘. (2. Janezovo 4; 3. Janezovo 3, 4) Tretje Janezovo pismo nas tudi hrabri, naj bomo ”sodelavci za resnico“. (3. Janezovo 5-8) Verjetno je obe pismi napisal okrog leta 98 našega štetja v Efezu ali okolici. Vendar so lahko njegove besede koristne za današnje Jehovovo ljudstvo.

Drugo Janezovo pismo poudarja resnico

Drugo Janezovo pismo najprej poudari resnico in ljubezen in posvari pred ’antikristom‘. (vrstice 1-7) Pismo je naslovljeno na ’izvoljeno gospo‘, morda kot na posameznico. Toda, če ga je poslal skupščini, so bili njeni ’otroci‘ z duhom rojeni kristjani, ki jih je Bog ”izbral“ za nebeško življenje. (Rimljanom 8:16, 17; Filipljanom 3:12-14) Janez je bil vesel, da nekateri ”živijo po resnici“ in se tako upirajo odpadništvu. Vendar se morajo varovati ’antikrista‘, ki zanika, da je Jezus prišel v telesu. Današnje Jehovove priče so pozorne na takšna opozorila pred odpadništvom.

Janez je nato svetoval, kako ravnati z odpadniki in pismo zaključil z osebnimi željami in pozdravi. (vrstice 8-13) Z deli, kot je oznanjevanje, so on in ostali bili uspešni, namreč, tisti, katerim je bilo pismo namenjeno, so se spremenili. Samo če ’pazijo‘ na svojo duhovnost, lahko ’dobijo polno plačilo‘, očitno nebeško ”krono“, namenjeno zvestim maziljencem. (2. Timoteju 4:7, 8) Če bi nekdo, ki ”se ne drži Kristusovega nauka“, prišel k njim, naj ga ’ne sprejemajo v hišo, ne pozdravljajo‘, da tako ne bi bili sokrivci v njegovih ’hudobnih delih‘. Potem, ko je Janez izrazil upanje, da jih bo obiskal in govoril z njimi iz oči v oči, je pismo zaključil s pozdravi.

Tretje Janezovo pismo poudarja sodelovanje

Tretje pismo je Janez namenil Gaju in ga najprej pohvalil zaradi pomoči sovernikom. (vrstice 1-8) Gaj je ’živel po resnici‘ tako, da se je držal vseh krščanskih naukov. ’Zvesto je po veri ravnal‘, ko je pomagal gostujočim bratom. Janez je napisal: ”Mi . . . smo dolžni sprejemati take, da jim bodemo sodelavci za resnico.“ (AC) Danes so Jehovove priče podobno gostoljubne s potujočimi nadzorniki.

Po primerjavi slabega Diotréfovega obnašanja z ravnanjem Demétrija, je Janez zaključil svoje pismo. (vrstice 9-14) Častihlepni Diotref ni spoštoval Janeza in je celo poskušal vreči iz skupščine tiste, ki so gostoljubno sprejemali brate. Zanesljivega Demetrija pa je predstavil kot odličen zgled. Janez je upal, da bo Gaja kmalu videl in je zaključil s pozdravi in željo, da bi Gaj živel v miru.

[Okvir/slika na strani 30]

S papirjem, peresom in črnilom: Janez je želel obiskati ’izvoljeno gospo‘ in njene ’otroke‘, namesto, da bi jim o mnogočem le pisal s ’papirjem in črnilom‘. Tudi Gaju ni kaj več pisal s ”črnilom in peresom“, ker je upal, da ga bo kmalu videl. (2. Janezovo 1, 12; 3. Janezovo 1, 13, 14) Grška beseda, prevedena s ’pero‘ (kálamos) se nanaša na trst in se jo lahko prevede kot ”trst za pisanje“. Grki in Rimljani so pisali s koničastim in na sredini zarezanim pisalom iz trsta, ki je bilo podobno kasnejšemu gosjemu peresu. Grška beseda mélan, prevedena s ’črnilo‘, je srednji spol sicer moškega pridevnika mélas, ki pomeni ”črn“. Najstarejša črnila so vsebovala ogljeno črnilo, dobljeno iz saj petroleja (gorilnega olja) ali lesa oziroma iz rastlinskega ali živalskega oglja. Ponavadi so črnilo shranjevali v posušenih paličicah ali koščkih, ki so jih, ko so pisali, navlažili in ga nanašali s čopičem ali trstom. Papir tedanjega časa je bil iz tankega materiala v obliki pol, narejenih iz ozkih trakov papirusa. Prvi kristjani so takšen papir uporabljali za pisma, zvitke in kodekse.