Spovedovanje grehov — Je s tem kaj narobe?

”SPOVED je duhovno očiščenje, je pot, ki nam omogoča nov začetek in nas razbremeni preteklih grehov. Veselim se, ko grem k spovedi. Duhovniku izpovem grehe in on mi jih odpusti. Po spovedi sem zares zadovoljen.“ Tako je izjavil predan katoličan. (Bless Me, Father, for I Have Sinned [Usmili se me, Oče, ker grešim])

New Catholic Encyclopedia trdi, da je ”sam Kristus pooblastil duhovnike zavezovati in razvezovati, odpuščati in zadržati“ grehe. V istem priročniku še piše, da je pomen redne spovedi v tem, ”da vrne svetost življenju tistega, ki jo je izgubil zaradi velikega greha . . . in mu očisti vest“. Vendar pa moralno stanje v mnogih deželah dokazuje, da redna spoved na mnoge ne vpliva tako, da bi se ’ogibali hudega in delali dobro‘. (Psalm 34:14; 34:15 v EI) Zato se sprašujemo ali je s spovedjo kaj narobe?

Samo obred?

Spoved lahko nastopa zgolj kot obred. Na Irskem je prva spoved tik pred prvim obhajilom. Je sploh presenetljivo, če 7-letna deklica več razmišlja o ljubki oblekici, ki jo bo oblekla za prvo obhajilo in da bo podobna nevesti, kot o tem, da ’vrne življenju svetost, izgubljeno zaradi velikega greha‘?

”Razen denarja, ki sem ga dobila od sorodnikov, me je najbolj vznemirjala obleka,“ priznava Ramona, ki je bila s sedmimi leti prvič pri spovedi. Nadaljuje: ”Nobena izmed deklic, ki sem jih poznala, ni bila prav nič duhovno razpoložena. Takrat ni nobena izmed nas niti pomislila na Boga.“

V resnici lahko obveznost rednega spovedovanja grehov, majhne otroke vodi v mehanično naštevanje. ”Pravzaprav sem se vedno znova posluževal enakega obrazca,“ pove Michael, ki je prav tako začel hoditi k spovedi s sedmimi leti.

Komentarji nekaterih katoličanov, ki jih navaja knjiga Bless Me, Father, for I Have Sinned kažejo, da je imela zanje spoved majhno duhovno vrednost tudi potem, ko so odrasli. ”Spoved te nauči lagati, saj nekaterih stvari enostavno ne moreš povedati duhovniku,“ je nekdo priznal. Ljudje lahko izkoriščajo tudi nedoslednost duhovnikov, da bi dobili najmanjšo pokoro. Nekateri iščejo ”dobrega“ spovednika, da bi jim dal nasvet, ki ga želijo slišati. ”Potem, ko sem tri mesece vsepovsod iskala, sem le našla svojega spovednika. Vsak mesec se srečava iz oči v oči v posvečenem prostoru. Čudovit je,“ je rekla mlada žena. ”Če bi bil prebrisan, bi si poiskal gluhega duhovnika, ki ne bi znal v angleščini povedati drugega kot besede: ’Tri zdravamarije‘,“ je izjavil drug katoličan.

Torej je očitno nekaj narobe s spovedjo, kakršno opravljajo določeni ljudje. Toda Biblija nam pokaže, da je izpovedovanje grehov potrebno, saj pravi: ”Kdor prikriva svoje pregrehe, nima sreče, kdor pa se jih obtoži in jih opusti, doseže usmiljenje.“ (Pregovori 28:13)

Ali to pomeni, da bi kristjan moral izpovedati vse svoje grehe? In če je tako, komu? Naslednji članek bo preiskal ta vprašanja.