Naj ”Mir Božji“ varuje vaše srce
”Obrne naj Gospod svoje obličje k tebi in ti dá mir.“ — 4. MOJZESOVA 6:26
1. Kaj je Pavel tik pred smrtjo pisal Timoteju in kaj to odkriva?
V LETU 65 našega štetja je bil Pavel zapornik v Rimu. Čeprav je vedel, da ga bodo kmalu umorili rimski krvniki, je bil Pavel miren. To se vidi iz besed, ki jih je pisal svojemu mlajšemu prijatelju Timoteju: ”Dober boj sem izbojeval, tek dokončal in vero ohranil. Odslej je namreč zame pripravljen venec pravice, ki mi ga bo dal tisti dan Gospod, pravični sodnik.“ (2. Timoteju 4:7, 8)
2. Kaj je varovalo Pavlovo srce v njegovem burnem življenju do same smrti?
2 Kako je lahko Pavel bil tako miren, ko ga je vendar čakala smrt? Zato, ker je njegovo srce varoval ”mir, ki ga daje Bog in ki presega vse, kar si lahko predstavljamo“. (Filipljanom 4:7) Ta mir ga je varoval tudi v burnih letih po njegovi spreobrnitvi h krščanstvu. Podpiral ga je, ko ga je napadala drhal, ko je bil zaprt, bičan in kamenjan. Krepil ga je, ko se je boril proti odpadništvu in vplivom judaizma. Pomagal mu je tudi, ko se je boril z nevidnimi demonskimi silami. Očitno ga je krepčal vse do konca življenja. (2. Korinčanom 10:4, 5; 11:21-27; Efežanom 6:11, 12)
3. Kakšna vprašanja se pojavljajo glede miru, ki ga daje Bog?
3 Kako močna sila je, kot je ugotovil Pavel, ta mir! Ali ga lahko mi danes izkusimo? Ali bo varoval tudi naša srca in nas jačal, ko ’bijemo dober boj vere‘ v teh ’hudih časih‘? (1. Timoteju 6:12; 2. Timoteju 3:1)
Mir z Bogom — kako je bil izgubljen
4. Kakšni so nekateri pomeni besede ”mir“ v Bibliji?
4 V Bibliji ima beseda ”mir“ mnogo pomenov. Navajamo jih nekaj, kakor so navedeni v The New International Dictionary of New Testament Theology (Novi mednarodni slovar novozavezne teologije): ”V vsej S[tari] Z[avezi] [šalohḿ] (mir) zajema dobrobit v najširšem smislu te besede (Sodniki 19:20); blaginjo (Psalm 73:3), celo v primeru brezbožnih; telesno zdravje (Izaija 57:18[, 19]; Psalm 38:3); zadovoljnost . . . (1. Mojzesova 15:5; idr.); dobre odnose med narodi in ljudmi (. . . Sodniki 4:17; 1. letopisov 12:17, 18); rešitev (. . . Jeremija 29:11; primerjaj Jeremija 14:13).“ Najpomembnejši je miroljuben odnos z Jehovom, brez katerega je vsak drugi mir v najboljšem primeru samo začasen in omejen. (2. Korinčanom 13:11)
5. Kako je bil skaljen mir Božjega stvarstva?
5 Sprva je bilo celotno stvarstvo v popolnem miru z Jehovom. Bog je imel dober razlog, ko je dejal, da so njegova ustvarjalna dela zelo dobra. Da, nebeški angeli so se jih razveselili z radostnim vzklikanjem. (1. Mojzesova 1:31; Job 38:4-7) Na žalost pa vesoljni mir ni dolgo trajal. Mir je bil skaljen, ko je duhovno bitje, sedaj poznano kot Satan, zapeljalo Evo, najmlajšo od Božjih razumnih stvarjenj, da je postala neposlušna Bogu. Adam je ravnal tako kot soproga Eva, in tako je zaradi vsega treh upornikov nastala v vesolju nesloga. (1. Mojzesova 3:1-6)
6. Kakšne posledice je za človeštvo imela izguba miru z Bogom?
6 Izguba miru z Bogom je bila za Adama in Evo pogubna, saj se je tedaj pričelo njuno počasno telesno propadanje, ki se je končalo z njuno smrtjo. Namesto da bi v miru živel v raju, se je Adam moral mučiti z neobdelano zemljo zunaj Edena, da bi lahko prehranil svojo rastočo družino. Namesto da bi bila zadovoljna mati popolne človeške rase, je Eva v bolečinah in trpljenju rodila nepopolne potomce. Ker ljudje niso bili v miru z Bogom, so zavistni in nasilni. Kajn je ubil svojega brata Abela in do potopa se je zemlja napolnila z nasiljem. (1. Mojzesova 3:7–4:16; 5:5; 6:11, 12) Ko sta naša prastarša umrla, prav gotovo nista izdihnila zadovoljna, ”v miru“, kot mnogo stoletij pozneje Abraham. (1. Mojzesova 15:15)
7. (a) Katero prerokbo, ki kaže na obnovitev popolnega miru, je izgovoril Bog? (b) Kako vpliven je postal Božji sovražnik Satan?
7 Po tistem, ko sta Adam in Eva izgubila mir, najdemo v Bibliji prvič omenjeno besedo sovraštvo. Bog se je pogovarjal s Satanom in mu rekel: ”Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo in med tvojim zarodom in njenim zarodom; ta ti bo glavo strl, ti ga boš pa ranila na peti.“ (1. Mojzesova 3:15) Sčasoma se je Satanov vpliv tako zelo povečal, da je apostol Janez lahko rekel: ”Ves svet tiči v zlu.“ (1. Janezovo 5:19) Svet, ki mu vlada Satan, prav gotovo ni v miru z Bogom. Zato je učenec Jakob povsem umestno posvaril kristjane: ”Ali ne veste, da je prijateljstvo s svetom sovraštvo do Boga?“ (Jakob 4:4)
Mirni v sovražnem svetu
8., 9. Kako so lahko ljudje, potem ko je Adam grešil, bili v miru z Bogom?
8 Ko je Bog v Edenu prvič omenil besedo ”sovraštvo“, je napovedal tudi, kako bo stvarstvu povrnjen popoln mir. Obljubljeno seme Božje žene bo strlo glavo prvemu kalilcu miru. Vse od Edena sem so tisti, ki so verovali v to obljubo, uživali v miroljubnem odnosu z Bogom. V Abrahamovem primeru se je to razvilo v prijateljstvo. (2. letopisov 20:7; Jakob 2:23)
9 Za časa Mojzesa je Jehova otroke Abrahamovega vnuka Izraela oblikoval v narod. Temu narodu je ponudil mir, to kaže blagoslov, ki ga je nad njim izgovoril veliki duhovnik Aron: ”Blagoslovi te Gospod [Jehova, NW] in te varuj! Razjasni naj Gospod svoj obraz nad teboj in ti bodi milostljiv. Obrne naj Gospod svoje obličje k tebi in ti dá mir.“ (4. Mojzesova 6:24-26) Jehovov mir bi prinesel bogate nagrade, toda ponujen je bil pod določenimi pogoji.
10., 11. Od česa je bil v Izraelu odvisen mir z Bogom in kakšen bi bil rezultat tega?
10 Jehova je narodu rekel: ”Ako boste živeli po mojih postavah in se držali mojih zapovedi in jih spolnjevali, vam bom dajal dežja o svojem času in zemlja bo dajala svoj obrod in drevje na polju bo dajalo svoj sad. Dal bom mir v deželi, da boste lahko počivali in ne bo nikogar, ki bi vas strašil; pregnal bom hude zveri iz dežele in meč ne pride v vašo deželo. Med vami bom hodil in bom vaš Bog, vi pa boste moje ljudstvo.“ (3. Mojzesova 26:3, 4, 6, 12) Izrael bi lahko užival mir tako, da bi bil varen pred svojimi sovražniki, imel obilo gmotnih dobrin in bil v pristnem odnosu z Jehovom. Toda vse to je bilo odvisno od njihovega upoštevanja Jehovovega zakona. (Psalm 119:165)
11 V izraelskem narodu so se vedno našli ljudje, ki so se zvesto trudili držati Jehovovih načel in so bili zato v miru z njim, to pa jim je pogosto prineslo še drugačne blagoslove. Na začetku vladavine kralja Salomona je mir z Bogom prinesel gmotno blaginjo, pa tudi obdobje miru z izraelskimi sosedi. Biblija ta čas takole opisuje: ”Juda in Izrael je prebival brez skrbi, vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, od Dana do Bersebe vse dni Salomonove.“ (1. kraljev 4:25, AC; 5:5 v EI) Četudi je prišlo do sovražnosti s sosednjimi deželami, so zvesti Izraelci še vedno imeli mir, ki nekaj velja, mir z Bogom. Tako je kralj David, znan vojščak, zapisal: ”V miru se uležem, hitro zaspim, ker ti sam, Gospod, skrbiš, da sem varen.“ (Psalm 4:8, AC; 4:9 v EI)
Boljši temelj za mir
12. Kako je nazadnje Izrael zavrnil mir z Bogom?
12 Končno je seme, ki bi naj povrnilo popoln mir, nastopilo v osebi Jezusa in ob njegovem rojstvu so angeli peli: ”Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.“ (Luka 2:14) Jezus se je pojavil v Izraelu, toda kljub temu, da so bili pod Božjo zavezo, ga je narod kot celota odklonil. Predali so ga Rimljanom, da bi ga ti ubili. Malo pred smrtjo je Jezus objokoval Jeruzalem, rekoč: ”O da bi tudi ti danes spoznalo, kaj ti prinaša mir, takó pa je bilo prikrito tvojim očem.“ (Luka 19:42; Janez 1:11) Ker je Izrael zavrnil Jezusa je povsem izgubil mir z Bogom.
13. Kakšno novo pot je ljudem odprl Jehova, da bi z njim dosegli mir?
13 Vendar niso onemogočili Božjih namenov. Jezus je bil obujen od mrtvih in je Jehovu ponudil vrednost svojega popolnega življenja v odkupnino za dobrosrčne ljudi. (Hebrejcem 9:11-14) Jezusova žrtev je postala nova in boljša pot za ljudi — tako Izraelce kot pogane — da bi našli mir z Bogom. Pavel je v svojem pismu kristjanom v Rimu rekel: ”Kajti . . . bili [smo] spravljeni z Bogom s smrtjo njegovega Sina, ko smo bili še sovražniki.“ (Rimljanom 5:10, AC) V prvem stoletju so bili tisti, ki so sklenili tak mir, maziljeni s svetim duhom in sprejeti za Božje sinove in člane novega duhovnega naroda, ki se imenuje ’Božji Izrael‘. (Galačanom 6:16; Janez 1:12, 13; 2. Korinčanom 1:21, 22; 1. Petrovo 2:9)
14., 15. Opiši ”mir, ki ga daje Bog“ in razloži kako le-ta ščiti kristjane, čeprav so tarča Satanove sovražnosti.
14 Ti novi duhovni Izraelci so postali tarča sovraštva Satana in njegovega sveta. (Janez 17:14) Vendar so imeli ”mir od Boga Očeta in Kristusa Jezusa, našega Gospoda“. (2. Timoteju 1:2) Jezus jim je rekel: ”To sem vam povedal, da boste imeli mir v meni. Na svetu boste prihajali v stisko, toda zaupajte, jaz sem svet premagal.“ (Janez 16:33)
15 Ta mir je Pavlu in sokristjanom pomagal, da so lahko vztrajali kljub težavam, ki so jih pestile. Ta mir odseva spokojen, skladen odnos z Bogom, ki ga je omogočila Jezusova žrtev. Tistemu, ki ga poseduje, nudi neskaljen notranji mir, ko se zave Jehovove skrbi. Otrok, ki ga ljubeči oče privije k sebi, občuti podoben mir in nedvomno gotovost, da nanj pazi nekdo, ki ga ima rad. Pavel je Filipljane takole spodbujal: ”Ničesar si ne ženite k srcu, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvami, s prošnjami in z zahvalami. In mir, ki ga daje Bog in ki presega vse, kar si lahko predstavljamo, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.“ (Filipljanom 4:6, 7)
16. Kako je mir z Bogom vplival na medsebojne odnose kristjanov prvega stoletja?
16 Ena izmed posledic človekove izgube miru z Bogom je mržnja in razdor. S Kristjani v prvem stoletju, ki so sklenili mir z Bogom pa je bilo ravno nasprotno: med seboj so živeli v miru in enotnosti, kar je Pavel imenoval ”edinost duha z vezjo miru“. (Efežanom 4:3) Bili so ’istih misli, varovali so mir in Bog ljubezni je bil z njimi‘. Poleg tega so oznanjali ’dobro vest o miru‘, ki je pravzaprav bila dobra vest rešitve za ’miroljubne ljudi‘, ki so se nanjo odzvali. (2. Korinčanom 13:11; Apostolska dela 10:36; Luka 10:5, 6)
Zaveza miru
17. Kaj je Bog sklenil s svojim ljudstvom v našem času?
17 Ali lahko danes najdemo tak mir? Da, lahko. Odkar je bilo 1914. leta vzpostavljeno Božje kraljestvo pod oslavljenim Jezusom Kristusom, je Jehova zbiral iz tega sveta preostanek Božjega Izraela in sklepal z njimi zavezo miru. S tem je spolnil svojo obljubo, ki jo je posredoval po preroku Ezekijelu: ”Sklenem z njimi zavezo miru, z njimi bo večna zaveza. Utrdim jih in pomnožim jih ter postavim svoje središče v njih sredi na veke.“ (Ezekijel 37:26) Jehova je to zavezo sklenil z maziljenimi kristjani, ki so kot njihovi bratje v prvem stoletju, verovali v Jezusovo žrtev. Očiščeni duhovnih madežev so se predali svojemu nebeškemu Očetu in se trudijo spolnjevati njegove zapovedi. Najbolj opazno je njihovo delovanje na čelu svetovnega oznanjevanja dobre vesti o Božjem vzpostavljenem kraljestvu. (Matej 24:14)
18. Kako so se odzvali ljudje iz narodov, ko so spoznali, da je nad Božjim Izraelom Jehovovo ime?
18 Prerokba pravi takole: ”Moje prebivališče bo pri njih ter bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Tedaj spoznajo narodi, da sem jaz, Gospod [Jehova, NW], ki posvečujem Izraela, ki bo moje svetišče v njih sredi na veke.“ (Ezekijel 37:27, 28) V skladu s tem so tisoči, da milijoni, iz ”narodov“ spoznali, da je na Božjem Izraelu Jehovovo ime. (Zaharija 8:23) Prišli so iz vseh narodov in oblikovali ’veliko množico‘ napovedano v Razodetju, da bi služili skupaj s tem duhovnim narodom. ”Oprali [so] svoja oblačila in jih očistili z Jagnjetovo krvjo“, zato bodo preživeli veliko stisko in stopili v miroljuben novi svet. (Razodetje 7:9, 14)
19. Kakšen mir uživa danes Božje ljudstvo?
19 Božji Izrael in velika množica skupaj uživajo duhovni mir, ki ga lahko primerjamo z mirom Izraelcev za časa kralja Salomona. Glede njih je Miha napovedal: ”Prekovali bodo svoje meče v lemeže in svoje sulice v srpe; ne dvigne več narod proti narodu meča, in ne bodo se več učili bojevanja. Sedeli bodo vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, ne da bi jih kdo vznemirjal.“ (Miha 4:3, 4; Izaija 2:2-4) Zaradi tega so obrnili hrbet vojnam in razprtijam ter simbolično prekovali svoje meče v pluge in svoje sulice v srpe. Zato živijo v miroljubni bratovščini, ki je mednarodna skupnost, ne glede na njihovo narodnost, jezik, raso ali socialno poreklo. Veselijo se gotovosti, da Jehova skrbi za nje. ’Nihče jih ne vznemirja.‘ Zares, ’Gospod daje moč svojemu ljudstvu, Gospod blagoslavlja z mirom svoje ljudstvo‘. (Psalm 29:11)
20., 21. (a) Zakaj se moramo truditi, da bi ohranili mir z Bogom? (b) Kaj lahko rečemo o Satanovih naporih, da bi skalil mir Božjega ljudstva?
20 Toda, kakor v prvem stoletju našega štetja, mir Božjih služabnikov sproža Satanovo sovražnost. Odkar je bil Satan 1914. leta po vzpostavitvi Božjega kraljestva vržen iz nebes, se bori proti ”preostalim iz njenega [ženinega] rodu“. Že svoje dni je Pavel svaril: ”Naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti . . . zlohotnim duhovnim silam pod nebesnim oblokom.“ (Efežanom 6:12) Satan je sedaj omejen na območje v bližini Zemlje, zato je to svarilo toliko bolj potrebno.
21 Satan z vsem mogočim poskuša uničiti mir Božjega ljudstva, vendar mu to ne uspeva. Leta 1919 se je manj kot 10 000 ljudi prizadevalo, da bi zvesto služili Bogu. Danes pa je s svojo vero premagalo svet več kot štiri milijone ljudi. (1. Janezovo 5:4) Zanje je mir z Bogom in mir med njimi samimi resničnost, pa čeprav prenašajo sovražnost Satana in njegovega semena. Ravno zaradi te sovražnosti in zaradi lastne nepopolnosti in ’hudih časov‘, v katerih živimo, se moramo marljivo truditi, da bi ohranili svoj mir. (2. Timoteju 3:1) V naslednjem članku bomo videli, kaj vse to vključuje.
Ali lahko pojasniš?
◻ Zakaj je človek na začetku izgubil mir z Bogom?
◻ Od česa je, za Izrael, bil odvisen mir z Bogom?
◻ Na čem danes temelji mir z Bogom?
◻ Kaj je ”mir, ki ga daje Bog“, ki varuje naša srca?
◻ Katere nadaljnje blagoslove uživamo, če smo v miru z Bogom?