Širjenje vonja spoznanja o Bogu

”Hvala Bogu, ki nas po Kristusu kar naprej venča z zmagoslavljem in ki po nas razširja po vseh krajih prijeten vonj njegovega spoznanja.“ (2. KORINČANOM 2:14, JP)

1. O kakšnem vonju razpravljamo in kako bi naj gledali na prednost širjenja tega vonja?

MMM! Ali vohaš prijetno vonjavo? Ne mislimo na vonjave dišečih cvetlic, ampak na simboličen vonj, ki veje iz najizbranejših spisov na zemlji. Ti spisi niso človeškega izvora, temveč so simboličen šopek, ki ga je navdihnil tisti, ki je ustvaril tudi dišeče cvetlice, ki krasijo zemljo. Prednost širjenja tega vonja spoznanja o Bogu je velika dragocenost. Da, to je še posebej dragocena služba — ni namreč zaupana vsem, pa tudi čoveštvo na splošno ne sodeluje v njej.

2. Kdaj so pričeli Kristusovi učenci razširjati simboličen vonj in s kakšnim rezultatom?

² Ta dragocen zaklad je bil zaupan Kristusovim učencem, ki so ob binkoštih 33. leta našega štetja začeli z dejavno službo Bogu Jehovi. Polni svetega duha so pričeli razširjati simboličen vonj, oznanjali so ”velika dela Božja“. (Apostolska dela 2:1-4, 11) Oni so vonj Božjega spoznanja ponesli drugim, ne samo naravnim, obrezanim Judom, ampak tudi plemenom, ljudstvom in jezikom neobrezanih narodov. (Apostolska dela 10:34, 35) Pravi učenci so to službo imeli za dragocenejšo od vsega gmotnega bogastva, ki si ga lahko človek nakopiči.

3. V kakšnem obsegu se izvršuje delo širjenja vonja spoznanja o Bogu, in na katero vprašanje si moramo odgovoriti?

³ Danes se veliko delo širjenja vonja Božjega spoznanja opravlja po vsej zemlji — v večjem obsegu kot kdajkoli prej v človeški zgodovini. Vsem narodom se sedaj objavlja vest o vzpostavljenem Božjem kraljestvu pod njegovim imenovanim kraljem Jezusom Kristusom. (Matej 6:10; Apostolska dela 1:8) Ali tudi ti na razglašanje Kralja in njegovega kraljestva gledaš kot na neprecenjivo dragocenost? Jezus Kristus, ki je bil na čelu oznanjevanja dobre vesti o tem kraljestvu, je tako cenil to službo, in nam je v tem zgled. (Matej 4:17; 6:19-21)

Odišaviti pot zmagoslavne povorke

4. Kako Bog sedaj vodi svoje služabnike na zemlji glede na besede iz 2. pisma Korinčanom 2:14 in na kateri starodavni običaj je Pavel s tem mislil?

⁴ Zakaj je služenje Bogu nekaj, kar bi morali zelo ceniti? En razlog je ta, da imajo tisti, ki služijo Jehovi, že sedaj čudovito prednost, da jih Bog vodi v veliki zmagoslavni povorki. Po prevodu New International Version, se besede iz 2. pisma Korinčanom 2:14 glasijo takole: ”Hvala bodi Bogu, ki nas v Kristusu vedno vodi v zmagoslavni povorki in po nas povsod širi vonj njegovega spoznanja [”povzroča, da se naše spoznanje o njem z besedami širi kakor prijetna dišava!“, Phillips].“ Te besede apostola Pavla po vsem sodeč spominjajo na prastari običaj zmagoslavnih povork.a

5., 6. (a) Kaj se je dogajalo na starodavnih rimskih zmagoslavnih povorkah, kaj je prijeten vonj pomenil enim in kaj drugim? (b) Kakšna je duhovna uporabnost prispodobe iz 2. pisma Korinčanom 2:14-16?

⁵ V rimski republiki je ena največjih časti, ki jo je lahko nekomu izkazal senat bila ta, da mu je dovolil slaviti zmago v dragi zmagoslavni povorki. Rimska povorka se je počasi pomikala po cesti imenovani Via Triumphalis proti Jupitrovemu svetišču na vrhu Kapitola. Pogosto so s seboj vodili kralje, kneze in poveljnike, ki so jih zajeli v vojni, skupaj z njihovimi otroki in spremstvom. Poniževali ter sramotili pa so jih tako, da so jih okovali v verige, pogosto pa so jih tudi slekli do golega.

⁶ Ko je povorka stopala skozi Rim, so meščani pred zmagovalčev voz metali cvetje in ob vsej poti zažigali dišeča kadila. Ta prijeten vonj je za zmagovalce pomenil čast in varnejše življenje. Toda nepomiloščenim ujetnikom je pomenil smrt, ker so bili po končani povorki usmrčeni. To pojasni Pavlovo duhovno uporabo prispodobe iz 2. pisma Korinčanom 2:14-16. Ta slika prikazuje Pavla in sokristjane kot predane Božje služabnike, ki ’skupaj s Kristusom‘ hodijo v Božjem zmagoslavnem sprevodu in on jih vodi v veliki zmagoslavni povorki po odišavljeni poti.

Vonj po življenju ali duh po smrti

7., 8. (a) Kako Jehovine priče širijo prijeten vonj spoznanja o Bogu? (b) Kako se na vonj, ki ga širijo Priče, odzivajo tisti, ki so rešeni? (c) Kako reagirajo tisti, ki gredo po poti pogubljenja?

⁷ Jehovine priče s tem, ko povsod širijo biblijske resnice o Božjem kraljestvu pod Kristusom, razširjajo, razkrivajo in proglašajo prijeten vonj spoznanja o čudovitem Bogu, čigar resnica jih je osvobodila krivoverstva. Oni zmagoslavno korakajo v Jehovini službi. Njihove daritve, to je, ko mu služijo kot njegove priče in priče njegovega kralja, se Jehovi zdijo kot prijetno kadilo. Zato lahko razumemo, kaj je imel apostol v mislih, ko je rekel: ”Pred Bogom smo namreč prijeten Kristusov vonj med tistimi, ki so na poti zveličanja, in tistimi, ki so na poti pogubljenja, za ene vonj po smrti, ki vodi v smrt, za druge vonj po življenju, ki vodi v življenje [”vitalen vonj, ki prinaša življenje“, The New English Bible; ”osvežilni vonj samega življenja“, Phillips].“ (2. Korinčanom 2:15, 16, JP)

⁸ Pošteni, ovcam podobni ljudje, zaznajo prijetnost spoznanja o Jehovi, ki ga širijo njegove Priče. Takim ljudem delo pričevanja diši po zdravju in življenju, po živi, življenje dajajoči resnici. Zahvaljujejo se Jehovi in njegovemu kralju, pridružili so se njuni zmagoslavni povorki in glasno vzklikajo: ”Rešitev dolgujemo našemu Bogu, ki sedi na prestolu in Jagnjetu.“ (Razodetje 7:10, NS) Oni vdihujejo ozračje resnice o kraljestvu, ki je osvežilen vonj življenja, ki vodi v življenje. Toda Satan in njegovi demoni vplivajo na čut za vonj vsem tistim, ki se držijo krivoverstev, zato vihajo svoje nosove in prezirljivo zavračajo resnico. Tistim, ”ki so na poti pogubljenja“, resnica in njeni zvesti nosilci dišijo po smrti, to jih vodi v smrt. Ali kot piše v New International Version: ”Takim smrdimo na smrt.“ Prevod Phillips pa prevaja takole: ”Slednjim se zdi kot smrtonosni vonj obsodbe.“

9. Kaj je vpraševal Pavel, kako bi ti odgovoril, in zakaj tako?

⁹ ”Le kdo je zmožen (”ustrezno usposobljen“, NS) za tolikšno poslanstvo?“ je nato vprašal apostol Pavel. (2. Korinčanom 2:16, JP) Se pravi, ”kdo je sposoben za tako delo?“ (The Jerusalem Bible) ”In kdo je pristojen za tako službo?“ (Weymouth) Svetopisemski odgovor se glasi: Jehovine priče! Zakaj? Zato, ker so — kot edini predani ljudje, ki so pošteni, iskreni in ne iščejo sebičnega dobička ter brez sklepanja kompromisov s krivoverstvi razločno govorijo resnico — usposobljeni za to širjenje vonja spoznanja o Bogu. (Kološanom 1:3-6, 13; 2. Timoteju 2:15)

10. Zakaj duhovščina ni sposobna za razširjanje vonja spoznanja o Bogu?

¹⁰ Duhovščina tako imenovanega krščanstva, ki hoče imeti položaj v svetu, ni sposobna in merodajna za to nesebično službo. Zakaj? Zato, ker ne ustreza zahtevi, ki izhaja iz Pavlove izjave: ”Vsaj mi nismo kakor množica tistih, ki kupčujejo z božjo besedo. Mi govorimo iskreno, kakor iz Boga, pred Bogom, v Kristusu.“ (2. Korinčanom 2:17, JP) Ali kot piše v New International Version: ”Za razliko od mnogih mi z Božjo besedo ne trgujemo za dobiček. Nasprotno, v Kristusu govorimo pred Bogom v iskrenosti, kakor od Boga poslani možje.“

11., 12. (a) Zakaj Jehovine priče, čeprav sprejemajo prispevke, ne ”kupčujejo z božjo besedo“? (b) Kaj za razliko od ponarejene različice krščanstva, ki se ga toliki oklepajo, prinašajo Jehovine priče?

¹¹ Jehovine priče pošilja Bog in oni svoje delo opravljajo v skladu z Božjim glediščem. Čeprav oskrbujejo zainteresirane osebe z dragocenimi knjigami in drugim čtivom, ki pojasnjuje Božjo besedo in sprejemajo prostovoljne prispevke za oznanjevanje kraljestva po vsem svetu, pa pri tem ne gre za kupčevanje z Božjo besedo ali njeno ponarejanje. Ti prispevki so zgolj pomoč za širjenje spoznanja o Bogu med ljudmi.

¹² Vede ali nevede se danes velika večina ljudi oklepa ponarejene različice krščanstva, ker le-ta ustreza njihovim sebičnim željam in ne nasprotuje njihovemu življenjskemu stilu. Prepričani so, da so všeč Bogu, ker pravijo, da ga v svojem srcu ljubijo. Toda kadar Božja beseda nasprotuje njihovemu verovanju in obnašanju, sprevračajo Sveto pismo in svoje lastno mnenje povzdigujejo nad pravilno biblijsko razumevanje. (Matej 15:8, 9; 2. Petrovo 3:16) Toda Jehovine priče prinašajo čisto, neponarejeno biblijsko resnico in tako ustvarjajo prijeten vonj, ugoden Bogu in njegovim pravim častilcem. Želijo imeti pravo spoznanje o Bogu, zato zavračajo vsa verska izročila in zadržke.

13. Kdo, razen maziljenih kristjanov, še hodi v Božji zmagoslavni povorki in kaj le-ti delajo povsod, kamor pridejo?

¹³ Hoditi v Božji zmagoslavni povorki v Kristusovem spremstvu je zares neprimerljiva prednost, poleg maziljenih kristjanov jo ima sedaj tudi ”velika množica“ ”drugih ovac“, saj je zmaga kraljestva tik pred nami. (Razodetje 7:4, 9; Janez 10:16) Medtem ko pričakujemo nadaljnje zmage našega zmagovitega Kralja, povsod razširjamo življenje dajajoče spoznanje o Bogu kot dišavo ali dragoceno kadilo in sicer tistim, katerih srca hrepenijo po resnici in pravičnosti. Kolikšna prednost je biti usposobljen za to pomembno delo! (Janez 17:3; Kološanom 3:16, 17)

Pooblaščeni za širjenje dišav med ljudmi

14. Zakaj tisti, ki širijo vonj spoznanja o Bogu, ne potrebujejo pooblastil od ljudi?

¹⁴ Toda ali morajo imeti tisti, ki širijo vonj spoznanja o Bogu in njegovem kraljestvu, diplome ali pooblastila od ljudi? Ne! Mi smo že sprejeti ali imenovani za Priče Najvišjega v vesolju. Zato ne bi smeli omahovati, ampak iti na področje, da bi širili vonj dobre vesti o Božjem kraljestvu. Zapomni si, da nas vodi Jehova. Jezusova služba se je opravljala kljub ’nasprotovanju grešnikov‘. (Hebrejcem 12:3) Še vedno je resnično poročilo o Jezusovi oznanjevalski dejavnosti, ki ga najdemo v Bibliji, njegovo delo na področju pohvalno govori zanj in potrjuje, da je bil pravi služabnik Boga Jehove.

15. Kako je apostol Pavel prikazal, da pravi kristjani ne potrebujejo ”priporočilnih pisem“?

¹⁵ Apostol Pavel se je svoje dni s podobno izzivalno situacijo spoprijel z naslednjim argumentom: ”Mar začenjamo znova sami sebe priporočati? Mar res potrebujemo, kakor nekateri, priporočilna pisma za vas ali od vas? Naše pismo ste vi; pismo, ki je zapisano v naših srcih in ga poznajo in berejo vsi ljudje. Znano je, da ste Kristusovo pismo, ki sem ga pisal jaz, in ga nisem pisal s črnilom, temveč z Duhom živega Boga, pa ne na kamnite table, marveč na table človeških src.“ (2. Korinčanom 3:1-3, JP)

16. Kakšno priporočilno pismo lahko predložijo Jehovine priče kot pričujoč dokaz, da so svojo službo dobili od Boga?

¹⁶ Posvetne oblasti ne priznavajo naše naloge, ki jo opravljamo kot Jehovine priče. Zato naj delo širjenja vonja spoznanja o Jehovi govori samo zase! Tega dela ni moč izbrisati, čeprav nekateri ljudje nočejo brati pričujočih dokazov naše službe. Duhovniki kažejo svoja potrdila, ki so jih izdala vodilna cerkvena telesa. Toda to je samo papir, človeška beseda. Jehovine priče so poleg tega, da v podkrepitev citirajo Božjo besedo, tudi sami pričevalci iz mesa in krvi. Ob desnici Jehovinega kralja se prav tako zbira velika množica drugih ovc, ki je slišala za dobro vest o kraljestvu. (Matej 25:33, 34) Vsi ti so naša priporočilna pisma, ki jih kot Jehovine priče povsod nosimo s seboj v naših mislih in srcih in jih lahko samozavestno pokažemo. Tisti, ki zastopajo Božjo vesoljno nadoblast in služijo Bogu skupaj z Jehovinimi pričami, so sami priporočilni dokument, katerega poznavanju in branju se ne more nihče izogniti.

17. Kako je napisano naše ”Kristusovo pismo“ in zakaj Pavel pravi, da je napisano na srca?

¹⁷ Pobožnjakarji so, ko takšna pisma berejo, seveda jezni in zavistni. Kljub temu pa vedno večja množica drugih ovc predstavlja priporočilna pisma Jezusa Kristusa, Dobrega pastirja, ki pri svojem pastirskem delu uporablja vse Jehovine priče. Mi smo pisala oziroma človeško sredstvo, s katerim piše ta pisma. Pismo ni napisano s črnilom, ki se lahko zbriše, ampak je napisano z dejavno silo ali Božjim duhom, ki v nas deluje. To ni tako kot v primeru Mojzesa, ko je bil zakon z desetimi zapovedmi z Božjim prstom napisan na dve kamniti plošči. Naše pismo je napisano na mesene plošče človeških src, saj naša duhovna služba povzroča spreminjanje čudi in src tistih, ki sprejemajo vonj dobre vesti.

18. Zaradi kakšnih rezultatov postanejo ljudje, ki sprejmejo dobro vest, priporočilno pismo?

¹⁸ Naše delovanje z Božjo besedo je vplivalo na razumne prejemnike dobre vesti in povzročilo pomembne spremembe. Izkazalo se je, da se niso odločili za služenje Bogu zaradi trenutnega navdušenja, ki bi ga v njih zbudil čustven pridigar. Ne, svoje življenje so preobrazili na osnovi kristalno čistih resnic Svetega pisma. Ljubezen do pravega Boga Jehove jih spodbuja, da ’slečejo staro osebnost s prevarljivimi željami in si nadenejo novo osebnost‘, ki pokazuje ’sadove duha‘. (Efežanom 4:20-24; Galačanom 5:22, 23) Zaradi tega torej postanejo priporočilno pismo. To pismo je zgovornejše od kateregakoli napisanega pisma, ki bi ga z roko napisali mi ali bi nam ga dala katerakoli vidna organizacija.

19. Kako Pavel opisuje usposobljenost ”služabnikov nove zaveze“, in kako njihovo delo vpliva na veliko množico?

¹⁹ V 2. pismu Korinčanom 3:4-6, JP, Pavel še piše: ”Zaupanje, ki ga imamo po Kristusu v Boga, je takšno, da nismo sami od sebe zmožni, da bi se sami nase zanašali, ampak vse zmoremo v Bogu. On nas je tudi usposobil za služabnike nove zaveze.“ Čeprav so samo člani maziljenega preostanka ”služabniki nove zaveze“, njihovo delo vpliva na veliko množico drugih ovc, vplivalo pa bo še na nešteto pripadnikov teh ovc, ki se morajo še zbrati. To zaupanje v Boga Jehovo imajo vse Jehovine priče po Jezusu Kristusu. Preostanek hvaležno spodbuja veliko množico drugih ovc k celovitemu sodelovanju v službi ’pisanja pisem‘, ki jo je Jezus napovedal v Mateju 24:14 in 28:19, 20.

20. (a) Kaj nam poročilo iz Letne knjige pove o razširjevalcih vonja spoznanja o Bogu? (b) Kaj lahko vsakdo med nami reče glede naše usposobljenosti za službo pisanja pisem?

²⁰ Tako tudi ravnajo, saj je to razvidno iz poročila v Letni knjigi 1990, v katerem je prikazano, da Jehovine priče razširjajo vonj spoznanja o Bogu v 212 državah. Štejejo več kot 3 7​8​7 0​0​0 dejavnih oznanjevalcev in samo minulo leto so kakih 8​3​5 0​0​0 0​0​0 ur posvetili oznanjevanju dobre vesti o kraljestvu. Lansko leto je Gospodovo spominsko svečanost obiskalo 9 4​7​9 0​6​4 ljudi. Maziljeni preostanek in člani velike množice drugih ovc lahko rečejo: ’Usposobil nas je Bog.‘ Ali kot to piše v Jeruzalemski Bibliji: ”Sleherna naša usposobljenost prihaja od Boga.“

21. Kaj bi vsi morali delati, in zakaj?

²¹ Zato povsod širimo prijetni, življenje dajajoči vonj spoznanja o Bogu! Ozračje svojega skupščinskega področja nasiti z vonjem spoznanja o Bogu. Nato te bo Bog kot zmagoviti teokratični vojskovodja vodil v svoji zmagoslavni povorki, v kateri korakajo vse njegove Priče v tej sodobni znameniti službi!

[Podčrtne opombe]

Kako bi odgovoril?

◻ Kakšno prispodobo je Pavel uporabil v 2. pismu Korinčanom 2:14-16?

◻ Kako na ljudi vpliva širjenje vonja spoznanja o Bogu?

◻ Kdo je edini usposobljen za to delo, in zakaj?

◻ Zakaj razširjevalci njegovega vonja za svoje delo ne potrebujejo z roko napisanih priporočil?