Tvoja predstava o duši vpliva na tvoje življenje
”Tako je postal človek duša živa.“ (1. MOJZESOVA 2:7)
1., 2. Kaj trdijo mnoge religije o človeku in duši?
SKORAJ vse religije učijo, da ima človek nesmrtno dušo. The New Catholic Encyclopedia (Nova katoliška enciklopedija) pravi, da je dušo ”ustvaril Bog in jo združil s telesom“. Pravi tudi, da je nauk o nesmrtnosti duše ”eden izmed temeljev“ krščanskih cerkva. Podobno za ”muslimanski koncept“ trdi The New Enyclopædia Britannica (Nova britanska enciklopedija), da je ”duša pričela obstajati istočasno kot telo; torej živi posebej, s telesom je združena samo začasno“.
2 Te religije trdijo, da duša takoj po smrti zapusti telo in živi večno, usojena ji je nebeška blaženost, začasno bivanje v vicah ali pa večno mučenje v ognjenem peklu. Smrt predstavlja vstop v večno življenje v duhovnem področju. Nek pisec je v knjigi We Believe in Immortality (Verujemo v nesmrtnost) zapisal: ”Smrt je zame velika in veličastna dogodivščina. Zame je smrt božansko povišanje.“
3. Kakšno je prepričanje različnih vzhodnih religij?
3 Hindujci, budisti in drugi verjamejo v preseljevanje duš. To vključuje prepričanje, da se duša po smrti reinkarnira, ponovno rodi (utelesi) v drugem človeškem ali živalskem telesu. Če je bil človek dober, potem se njegova duša ponovno rodi kot človek višjega položaja. Če pa je bil slab, se duša ponovno rodi kot človek nižjega položaja ali celo kot žival ali insekt.
4., 5. Zakaj je treba resnico o duši poznati?
4 Kaj pa tedaj, če ljudje nimajo nesmrtne duše? Kaj če smrt ni ”božansko povišanje“, ne vstop v neskončno duhovno življenje, ne ponovno rojstvo za vsakogar, ki umre? Potem vse tiste, ki verjamejo v nesmrtnost duše, nekdo vodi v napačno smer. Knjiga Official Catholic Teachings (Uradni katoliški nauk) pravi, da cerkev vztraja na prepričanju o nesmrtnosti duše, ker bi nasprotno ”njihove molitve, pogrebni obredi in verski običaji, ki so povezani s smrtjo, postali nepomembni in nerazumljivi“. Toda to vpliva na življenje, čaščenje in večno prihodnost posameznikov. (Pregovori 14:12; Matej 15:9)
5 Zelo pomembno je, da o tem prepričanju poznamo resnico. Jezus je dejal: ”Kateri molijo [Boga], ga morajo moliti v duhu in resnici.“ (Janez 4:24, JP) Resnico o človekovi duši najdemo v Božji besedi, Bibliji. Navdihnjeni spisi razodevajo Božje namene, zato smo lahko prepričani, da nam nudijo resnico. (1. Tesaloničanom 2:13; 2. Timoteju 3:16, 17) Jezus je, ko je molil k Bogu, dejal: ”Tvoja beseda je resnica.“ (Janez 17:17)
Ali smo ustvarjeni z nesmrtno dušo
6. Kaj nam poročilo iz 1. Mojzesove knjige jasno pove o ustvaritvi človeka?
6 1. Mojzesova knjiga 2:7 nam razlaga: ”Tedaj upodobi Gospod Bog [Jehova, NS] človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja, in tako je postal človek živa duša.“ Poročilo ne pravi, da je Bog človeku vsadil nesmrtno dušo, pač pa, da je Adam, ko je Bog oživil njegovo telo, ’postal živa duša‘. Torej, človek je duša, ne pa da ima dušo.
7. Zakaj so bili ljudje postavljeni na zemljo?
7 Bog je Adama ustvaril za življenje na zemlji, ne za nebesa. Zemlja ni bila samo preiskusno področje, kjer bi se videlo, da je Adam primeren za nebesa. Bog je pripravil zemljo ”za prebivanje“, Adam pa je bil kot človek njen prvi prebivalec. (Izaija 45:18; 1. Korinčanom 15:45) Kasneje, ko je Bog Adamu ustvaril Evo za ženo, jima je Bog naročil, naj naselita zemljo in jo kot človeško večno prebivališče spremenita v raj. (1. Mojzesova 1:26-31; Psalm 37:29)
8. (a) S čim je bil pogojen Adamov obstoj? (b) Kje bi živel Adam, če ne bi grešil?
8 Biblija nikjer ne pravi, da je bil Adam nesmrten. Ravno nasprotno, njegov obstoj je bil pogojen; odvisen je bil od poslušnosti Božjemu zakonu. Kje bi bil, če bi ta zakon prekršil? Bi večno živel v duhovnem področju? Nikakor. Prav nasprotno, ’zagotovo bi umrl‘. (1. Mojzesova 2:17) Vrnil bi se, od koder je prišel: ”Prah si in v prah se povrneš.“ (1. Mojzesova 2:7; 3:19) Preden je bil Adam ustvarjen, ga ni bilo nikjer, prav tako ne bi več obstajal po smrti. Zato je imel samo dve možnosti: (1) poslušnost in življenje ali pa (2) neposlušnost in smrt. Če Adam ne bi grešil, bi večno živel na zemlji. Nikoli pa ne bi šel v nebesa.
9. Kako Biblija označi smrt in zakaj?
9 Adam je bil neposlušen, zato je umrl. (1. Mojzesova 5:5) Smrt je bila kazen. Ni bila vstop v ”veličastno dogodivščino“, ampak v neobstoj. Smrt torej ni prijatelj, ampak kot ji pravi Biblija: ”Sovražnik.“ (1. Korinčanom 15:26) Če bi Adam imel nesmrtno dušo, ki bi, če bi bil poslušen, šla v nebesa, potem bi bila smrt blagoslov. Toda ni bila to. Bila je prekletstvo. In z Adamovim grehom se je prekletstvo smrti razširilo na vse človeštvo, saj smo vsi njegovi potomci. (Rimljanom 5:12)
10. Kateri resni problemi bi se pojavili, če bi verjeli, da je bil Adam ustvarjen z neumrljivo dušo?
10 Razen tega pa, če bi bil Adam ustvarjen z nesmrtno dušo, ki bi se zaradi greha večno mučila v gorečem peklu, bi vendar moral biti posvarjen? Zakaj mu je bilo rečeno samo to, da bo umrl in se vrnil v prah? Kako krivično bi bilo obsoditi Adama na večno mučenje, če ne bi bil vnaprej opozorjen! Vendar, Jehova je ’Bog brez krivice‘. (5. Mojzesova 32:4) Adama ni bilo potrebno posvariti pred ognjenim mučenjem nesmrtne duše. Takšnega pekla ni bilo, kakor tudi ni bilo nesmrtne duše. (Jeremija 19:5; 32:35) V prahu zemlje ni nikakršnega večnega trpljenja.
Biblija o ”duši“
11. (a) Iz katere hebrejske in grške besede izvira v Bibliji rabljen slovenski izraz ”duša“? (b) Kako hebrejsko in grško besedo za ”dušo“ prevaja prevod kralja Jakoba?
11 V Hebrejskih spisih se slovensko besedo ”duša“ prevaja iz hebrejske besede néfeš, in se pojavlja prek 750 krat. Njena inačica v grških spisih je psihé, ki se pojavlja prek 100 krat. Novi svet prevod Svetega pisma ti besedi dosledno prevaja kot ”duša“. Drugi prevodi Biblije uporabljajo različne izraze. King James prevod besedo néfeš prevaja različno: poželenje, žival, telo, dih, bitje, smrt, želja, srce, življenje, mož, razum, oseba, duša, stvar. Psihé pa prevaja kot: srce, življenje, razum, duša.
12. Kako hebrejsko in grško besedo za ”duša“ uporablja Biblija?
12 Biblija pravi morskim stvarjenjem néfeš: ”Izmed vsega [tj, vsake žive duše, NS], kar živi v vodi.“ (3. Mojzesova 11:10, EI) Beseda se nanaša tudi na kopenske živali: ”Zemlja naj rodi živa bitja [tj, duše, NS] po njih vrstah, živino, laznino in zveri.“ (1. Mojzesova 1:24, EI) Največkrat néfeš predstavlja ljudi. ”In bilo je vseh duš, ki so izšle iz ledij Jakobovih, sedemdeset.“ (2. Mojzesova 1:5) Za besedo psihé lahko uporabimo primer iz 1. Petrovega pisma 3:20. Govori o Noetovi ladji, ”ki se je v njej malo, to je osem duš varno rešilo po vodi“.
13. Na kakšne načine Biblija uporablja besedo ”duša“?
13 Biblija pa besedo ”duša“ uporablja tudi v mnogih drugih primerih. V 1. Mojzesovi knjigi 9:5 pravi: ”Saj bom tudi zahteval zadostitev za kri vašo, duš vaših kri.“ Tukaj pravi, da ima duša kri. V 2. Mojzesovi knjigi 12:16 piše: ”Samo kar je treba vsakemu [vsaki duši, NS] za živež, pripravite.“ Tukaj govori, da duše jedó. V 5. Mojzesovi knjigi 24:7 piše o možu, ”ki ukrade enega [tj, dušo, NS] izmed svojih bratov“. Prav gotovo duša, ki je ukradena, ni nesmrtna. V Psalmu 119:28, EI piše: ”Moja duša toči solze od žalosti.“ Torej duša lahko joka. Biblija pokaže tudi, da je duša umrljiva. Duša umre. ”Ta duša bo iztrebljena iz ljudstva mojega.“ (3. Mojzesova 7:20) ”Naj se ne približa mrliču [tj, mrtvi duši, NS].“ (4. Mojzesova 6:6) ”Najino življenje [tj, duši, NS] bodi namesto vas v smrt.“ (Jozue 2:14) ”Zgodi pa se, da se vsaka duša, ki ne bo poslušala tega proroka, iztrebi izmed ljudstva.“ (Apostolska dela 3:23) ”In umrje vsaka duša živa.“ (Razodetje 16:3)
14. Kako Biblija jasno pokaže, kaj je duša?
14 Biblijska uporaba besed néfeš in psihé jasno kaže, da je duša oseba, ali pa žival. Ne gre na nesmrten del posameznika. Pravzaprav se néfeš uporablja celo za Boga samega: ”Siloljubnega sovraži duša njegova.“ (Psalm 11:5)
Mnogi poznavalci se strinjajo
15. Kaj trdijo mnogi poznavalci glede nauka o nesmrtnosti duše?
15 Mnogi poznavalci se strinjajo, da Biblija ne govori o nesmrtni duši. The Concise Jewish Encyclopedia (Mala judovska enciklopedija) pravi: ”V Bibliji ne zasledimo doktrine o nesmrtnosti duše, niti se ne pojavlja v zgodnji literaturi rabinov.“ The Jewish Encyclopedia (Judovska enciklopedija) piše: ”Prepričanje, da duša po ločitvi od telesa obstaja še naprej, je filozofska oziroma teološka spekulacija, ne pa preprosto verovanje, in ga torej Sveto pismo ne izraža nikjer.“ V The Interpreter’s Dictionary of the Bible (Razlaga biblijskega slovarja) se trdi: ”Néfeš... ločeno od telesa ne obstaja naprej, ampak z njim vred umre... Noben biblijski tekst ne objavlja, da se ’duša‘ ob smrti loči od telesa.“
16. Kaj o nesmrtnosti duše trdijo nekateri viri?
16 The Expository Dictionary of the Bible Words (Opisni slovar biblijskih besed) navaja: ” ’Duša’ v S[tari] Z[avezi] torej ne pomeni, da bi nek brezsnoven del človeka obstajal še po smrti. [Ńefeš] pravzaprav pomeni življenje, kar velja izključno za bitja... Osnovni pomen [psihé] izvira iz njenega S[taro] Z[aveznega] dvojnika, ne pa iz njenega pomena v grški kulturi.“ The Eerdmans Bible Dictionary (Erdmanov biblijski slovar) razlaga, da v Bibliji beseda duša ”ne označuje del človeka, ampak celega človeka... V tem smislu ljudje nimajo duše — oni so duše.“ (Kurziv naš.)
17. Kaj o ”duši“ priznavata dve katoliški poročili?
17 Celo Nova katoliška enciklopedija priznava: ”Biblijski izrazi o duši običajno predstavljajo celega človeka.“ Tam še dodaja: ”V S[tari] Z[avezi] ni cepitve [delitve] telesa in duše... Izraz [néfeš], ki ga prevajamo z duša, nikoli ne pomeni nekaj drugega, kot telo ali posamezno osebo... Izraz [psihé] je beseda iz N[ove] Z[aveze] in se sklada z [néfeš]... Zamisel o nesmrtnosti duše v Bibliji ni opazna.“ Francoski katoliški profesor za Svete spise, Georges Auzou, je v svoji knjigi La Parole de Dieu (Božja beseda) zapisal: ”Pojem ’duše‘ kot zgolj duhovnega, brezsnovnega bistva, oddvojenega od ’telesa‘,... v Bibliji ne obstaja.“
18. (a) Kako biblijsko uporabo besede ”duša“ komentira Ameriška enciklopedija? (b) Kje so teologi prišli do ideje življenja po smrti?
18 The Encyclopedia Americana (Ameriška enciklopedija) komentira takole: ”Starozavezni koncept človeka je [njegova] enotnost, ne zveza duše in telesa. Čeprav je hebrejska beseda [néfeš] navadno prevedena kot ’duša‘, bi bilo nepravilno, da bi jo brali tako, kot jo razumejo Grki.... [Néfeš] se nikoli ne razume, da bi obstajala ločeno od telesa. Grška beseda [psihé] se v Novi zavezi pogosto prevaja kot ’duša‘ in spet lahko hitro razumemo, da njen pomen ni isti kot v grški filozofiji.... Biblija z ničemer ne opiše, kako nekdo živi po smrti.“ Nato še dodaja: ”Teologi so se morali zateči k filozofskim razlagam, da so lahko pojasnili življenje ljudi po smrti.“
Ne Biblija, ampak filozofija
19. Kako je z nesmrtnostjo duše povezana grška filozofija?
19 Teologi so zamisel za oblikovanje nauka o nesmrtnosti duše dejansko sprejeli od poganskih filozofov. Dictionnaire Encyclopédique de la Bible (Francoski enciklopedični slovar) piše: ”Zamisel o nesmrtnosti je plod grškega razmišljanja.“ Judovska enciklopedija temu pritrjuje: ”Vera v nesmrtnost duše je k Judom prišla po srečanju z grško miselnostjo, še posebno skozi filozofijo Platona, kot njenega vodilnega zastopnika,“ ki je živel v četrtem stoletju pred Kristusom. Platon je verjel: ”Duša je nesmrtna in neminljiva, in naše duše bodo resnično obstajale na drugem svetu!“ (The Dialogues of Plato)
20. Kdaj in kako se je v krščanstvo vrinila poganska filozofija?
20 Kdaj se je ta poganska filozofija vtihotapila v krščanstvo? Nova britanska enciklopedija nam odgovarja: ”Od sredine drugega stoletja po Kristusu, so kristjani, ki so poznali nekaj grške filozofije, začutili potrebo, da izrazijo svoje verovanje z njenim izrazoslovjem. Nekoliko zaradi svoje intelektualne zadovoljitve nekoliko pa zato, da bi spreobrnili izobražene pogane. Platonizem je bila filozofija, ki jih je najbolj privlačila.“ Torej, kot pravi enciklopedija, ”so zgodnji krščanski filozofi sprejeli grško zamisel o nesmrtnosti duše“. Celo papež Janez Pavel II. je potrdil, da je zamisel o nesmrtnosti duše povezana ”s teorijo, ki jo uči grška filozofija“. Toda to, da je krščanstvo sprejelo grško filozofsko teorijo, pomeni, da je opustilo preprosto resnico, ki je zapisana v 1. Mojzesovi knjigi 2:7: ”Tako je postal človek živa duša.“
21. Kako daleč nazaj seže ideja o nesmrtnosti?
21 Ideja o nesmrtnosti duše sega seveda dlje od Platona. V knjigi Morrisa Jastrowa The Religion of Babylonia and Assyria (Religija Babilona in Asirije) lahko beremo: ”Problemu nesmrtnosti... so babilonski teologi posvečali veliko pozornosti... Smrt je bila prehod v drugačno življenje.“ Prav tako pravi knjiga Sigfrieda Morenza Egyptian Religion (Egiptovska religija): ”Prvi Egipčani so na življenje po smrti gledali preprosto kot na nadaljevanje življenja na zemlji.“ Judovska enciklopedija opozarja na zvezo med starodavnimi religijami in Platonom, ko pravi, da so Platona na idejo o nesmrtnosti duše navedle ”orfijske in elezijske skrivnosti, kjer so bili babilonski in egiptovski nazori nenavadno pomešani.“
22. Zakaj lahko rečemo, da je bilo seme nauka o nesmrtnosti duše posejano prav na začetku človeške zgodovine?
22 Torej je predstava o nesmrtnosti duše stara. Pravzaprav segajo njene korenine vse do začetkov človeške zgodovine! Ko je bil Adam opozorjen, da bo umrl, če bo do Boga neposlušen, je bilo Adamovi ženi Evi rečeno ravno nasprotno: ”Nikakor ne bosta umrla.“ Seme nauka o nesmrtnosti duše je bilo s tem posejano. Kasneje so kulture ena za drugo sprejemale poganske nazore, da ’nikakor ne umreš, ampak boš živel naprej‘. Sem spada tudi krščanstvo, ki svoje sledilce vodi v odpadništvo in nasprotje z Božjimi pripravami in željami. (1. Mojzesova 3:1-5; Matej 7:15-23; 13:36-43; Apostolska dela 20:29, 30; 2. Tesaloničanom 2:3, 7)
23. Kdo je razvil zamisel o nesmrtnosti duše? In zakaj?
23 Kaj je ljudi navedlo, da verjamejo v to laž? Jezus je to stvar pojasnil, ko je verskim voditeljem svojega časa dejal: ”Hudiča imate za Očeta in njegove želje hočete spolnjevati... Kadar laže, jemlje iz svojega, ker je lažnik in oče laži.“ (Janez 8:44, JP) Da, zamisel o nesmrtnosti duše je razvil Satan, da bi ljudi odvrnil od resnice. Torej sta življenje in upanje na prihodnost usmerjena na napačno pot, v kolikor verjamemo naukom, ki izvirajo iz prve laži, zapisane v Bibliji, četudi je takrat Eva kačo razumela le v smislu, da telesno ne bo umrla.
24. Katera vprašanja se pojavijo v zvezi z večnim življenjem in nesmrtnostjo?
24 Biblija o nesmrtnosti duše ne uči. Zakaj bi potem govorila o upanju na večno življenje? Razen tega pa, zakaj Biblija v 1. Korinčanom 15:33 pravi, da si ”to, kar je uničljivo, mora obleči netrohljivost“? [JP] In, ali Jezus ni šel v nebesa po vstajenju in ali ni učil, da gredo v nebesa lahko tudi drugi? Ta in še druga vprašanja bomo pregledali v naslednjem članku.
Vprašanja za ponovitev
◻ Kaj v zvezi z dušo verjame večina religij?
◻ Kako pokaže Biblija, da človek ni bil ustvarjen z nesmrtno dušo?
◻ Kaj spoznamo iz tega, kako Biblija uporablja hebrejski in grški izraz za ’dušo‘?
◻ Kaj o tem, kako Biblija spregovori o duši, pravijo mnogi poznavalci?
◻ Kako daleč v zgodovino seže nauk o nesmrtnosti duše?
[Slika na strani 15]
Vsi tile so duše