‚Ne sramujemo se dobre vesti‘
»Ne sramujem se evangelija [dobre vesti, NS], saj je vendar Božja moč, dana v rešitev vsakomur, ki veruje.« (Rim. 1:16, EI)
1. Kako je običajno sprejeta dobra vest, toda kako gledajo neverni posvetni ljudje na dobro vest o Božjem kraljestvu?
KAR je za nekoga morda dobra vest, je lahko za drugega ravno nasprotno. Prinašalca dobre vesti običajno prisrčno sprejmejo ter mu z zanimanjem prisluhnejo, da bi slišali njegovo vest. Toda v Bibliji je bilo napovedano, da neverni posvetni ljudje na dobro vest o kraljestvu ter z njo povezano vest o rešitvi ne bodo gledali kot na nekaj razveseljivega. (Primerjaj 2. Kor. 2:15, 16.)
2. Kaj je o vesti, ki jo je oznanjal, rekel apostol Pavel, in v koliki meri je ta vest danes še vedno dobra vest?
2 Apostol Pavel je bil poslan z dobro vestjo za takratne ljudi. Kako je gledal na svojo nalogo? Rekel je: »Zato sem pripravljen, kar zadeva mene, ponesti veselo oznanilo tudi vam, ki živite v Rimu. Ne sramujem se evangelija [dobre vesti, NS].« (Rim. 1:15, 16, EI) Da bi neka vest še v današnjem času veljala za dobro – skoraj dva tisoč let po tem, ko je Pavel pisal tedanjim rimskim kristjanom – mora biti to dobra vest zares dolge veljavnosti. Da, gre za »večno dobro vest«. (Raz. 14:6, NS)
3., 4. Zakaj je apostol Pavel rekel, da se ne sramuje dobre vesti?
3 Zakaj je Pavel rekel, da se ne sramuje dobre vesti? Zakaj bi se je mogel sramovati? Zato, ker to ni bila priljubljena vest, saj je govorila o možu, ki so ga kot preziranega zločinca pribili na mučilni kol, zaradi česa se je, površno gledano, pokazal v nadvse neugodni luči. Tri leta in pol je ta mož po Palestini oznanjal dobro vest in se pri tem soočal s trdovratnim nasprotovanjem Judov, še posebej njihovih verskih voditeljev. Pavel, ki je nosil ime tega zaničevanega moža, se je sedaj srečal s podobnim sovraštvom. (Mat. 9:35; Jan. 11:46–48, 53; Ap. d. 9:15, 20, 23)
4 Zaradi tolikšnega nasprotja so na Pavla in ostale učence Jezusa Kristusa morda gledali kot na ljudi, ki bi se morali nečesa sramovati. Da, Pavel je sedaj sam počel to, kar je imel poprej za nekaj sramotnega. Osebno je sodeloval pri sramotenju Jezusovih sledilcev. (Ap. d. 26:9–11) Toda opustil je takšno ravnanje. To je imelo za posledico, da je moral skupaj z drugimi, ki so postali kristjani, prenašati hudo preganjanje. (Ap. d. 11:26)
5. Kako je Pavel utemeljil svojo izjavo, da se ne sramuje dobre vesti?
5 Kdor bi se pričel sramovati tega, da je Jezusov sledilec, bi s tem pričel misliti po človeško. Apostol Pavel ni mislil tako, temveč je pojasnil, da se ne sramuje dobre vesti, ki jo oznanja. Rekel je: »Saj je vendar Božja moč, dana v rešitev vsakomur, ki veruje.« (Rim. 1:16, EI) Božja moč pa ni razlog za sramovanje, kadar deluje v nekem Jezusovem učencu v uresničenje čudovitega namena slovečega Boga, ki ga je častil in ga poveličeval sam Jezus. (Primerjaj 1. Kor. 1:18; 9:22, 23.)
Dobra vest, oznanjana po vsem svetu
6., 7. (a) Kateri odgovornosti v zvezi s dobro vestjo skušajo zadovoljiti Jehovine priče in s kakšnim uspehom? (b) Kaj bo morda včasih potrebno, čeprav ne bi smeli nikoli dovoliti, da nas strah odvrne od oznanjevanja? (Glej opombo.)
6 Podobno kot apostol Pavel so tudi današnje Jehovine priče učenci oslavljenega Božjega sina Jezusa Kristusa. Tem svojim pričam je Jehova zaupal zaklad »čudovite dobre vesti«. (1. Tim. 1:11, NS) Jehovinim pričam je uspelo zadostiti tej veliki odgovornosti in spodbujeni so, naj se ne sramujejo dobre vesti. (2. Tim. 1:8) Zelo pomembno je, da nikoli ne dovolimo, da bi nas strah odvrnil od oznanjanja ali da bi zaradi njega zatajili, da smo Jehovine priče.a
7 Takšno odkritosrčno in hrabro oznanjevanje je povzročilo, da je bilo po vsej zemlji razodeto ime prevzvišenega Boga in je bila dobra vest o njegovem kraljestvu oznanjena po vsem svetu. Božji sin je rekel: »Ta dobra vest o kraljestvu se bo oznanjevala po vsej naseljeni zemlji, v pričevanje vsem narodom; in potem bo prišel konec.« Ta napoved ne more ostati neizpolnjena. (Mat. 24:14, NS) Dobro vest sedaj oznanjujejo v več kot 210 državah in oznanjevalsko delo še ni zaključeno. Medtem ko se ne sramujemo dobre vesti in hrabro gledamo v prihodnost, molimo podobno kot prvi Jezusovi učenci: »In zdaj Gospod [Jehova, NS], ... daj, da bomo tvoji služabniki [sužnji, NS] pogumno oznanjali tvojo besedo.« (Ap. d. 4:29, EI)
8. Zakaj Jehovine priče zaradi ves svet obsegajočega nasprotovanja ne bi smeli izgubiti poguma?
8 Res je sicer, da so Jehovine priče osovraženi in doživljajo nasprotovanje v prav vseh narodih zemlje, toda s tem se spolnjuje, kar je bilo napovedano za prave častilce živega in pravega Boga. (Jan. 15:20, 21; 2. Tim. 3:12) Zato so oznanjevalci dobre vesti povsem mirni, to jih ne plaši in ne potare, saj vedo, da uživajo Božje odobravanje in pripadajo organizaciji, ki jo priznava vesoljni Suveren Jehova.
9. Zakaj ni nič hudega, če je ves svet proti nam?
9 Nikoli ne pozabimo: podpira nas Bog, najvišji v vsem vesolju. Kaj za to, če je svet z vsemi svojimi sektami in političnimi strankami proti nam? Božji edinorojeni sin je imel proti sebi ves svet, zato nas ni sram biti v enakem položaju. Jezus je svojim apostolom rekel naslednje: »Če vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil prej kakor vas. Če bi bili od sveta, bi vas svet kot svoje ljubil; ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz odbral od sveta, vas svet sovraži.« (Jan. 15:18, 19, EI)
10. Od kod v glavnem prihajajo preganjanja Prič in zakaj se Priče tega ne sramujejo?
10 Zato morajo Jehovine priče prenašati preganjanje po vsem svetu, še zlasti pa v deželah takoimenovanega krščanstva. Preganjanje s strani krščanstva pa seveda ne dokazuje, da Priče niso kristjani, temveč jih še bolj utrjuje v prepričanju, da so pravi kristjani, priče Boga in očeta Jezusa Kristusa, Jehovine priče. Kot Božje priče se ne sramujejo, kadar jih iz verskih razlogov preganjajo. Nasvet, naj se ne sramujejo, ki ga je apostol Pavel naslovil na kristjane v prvem stoletju, velja tudi za današnje Jehovine priče. (Glej Fil. 1:27–29.)
Najboljša možna dobra vest
11. Zakaj s sprejetjem imena Jehovine priče nismo nehali biti sledilci Jezusa Kristusa?
11 Jehovine priče so si hrabro nadeli to ime, s čimer se je spolnila obljuba, izrečena Jehovinemu zaveznemu ljudstvu iz Izaijeve knjige 43:10. To seveda ne pomeni, da več ne sledijo Kristusu. Jezus je njihov voditelj, čigar zgled posnemajo. Sam je bil Jehovina priča. Jezus je sploh največja priča za Jehovo. (1. Tim. 6:13; Raz. 1:5)
12. Kakšno vest oznanjajo Jehovine priče po vsem svetu in zakaj?
12 Vest, ki jo oznanjajo Jehovine priče, je najboljša možna dobra vest, ki bi se jo lahko oznanjalo. Nobena vlada ne bi mogla biti boljša za človeštvo kot mesijansko kraljestvo, ki ga je Jehova vzpostavil, da bi vladalo vsemu človeštvu, za katerega odrešitev je poslal na zemljo svojega edinorojenega sina. (Iz. 9:6, 7) Zemeljski prebivalci, ki se jim oznanja dobra vest kraljestva, imajo priložnost, da jo sprejmejo ter se izkažejo vredne razveseljevati se daru večnega življenja v človeški popolnosti na rajski zemlji.
13. Zakaj lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo mesijansko kraljestvo najboljša vladavina, in kaj vzravnanih glav priporočajo Jehovine priče?
13 Če je bil Jezus v odkupnino za svoje bodoče podložnike pripravljen umreti strašne smrti, jim bo gotovo nudil tudi najboljšo vlado. Zato priporočamo vsakemu človeku na zemlji, da postane zvest in poslušen podložnik te vladavine. Ne sramujemo se vladavine, ki jo odkritosrčno priporočamo vsemu človeštvu. Ne izogibamo se oznanjevanju kraljestva, tudi če bi bili zaradi tega preganjani. Podobno kot apostol Pavel govori tudi vsak med nami: »Ne sramujem se dobre vesti.«
14. V kakšnem obsegu naj bi se v skladu z Jezusovo napovedjo, danes oznanjevalo kraljestvo?
14 Jezus je prerokoval, da se bo dobra vest o kraljestvu oznanjevala po vsem svetu, in to je za takšno daleč segajočo vest še kako primerno. (Mar. 13:10) Ni se obotavljal napovedati, da se bo o Jehovinem kraljestvu oznanjevalo celo v najoddaljenejših področjih, vse do kraja zemlje. (Ap. d. 1:8) Jezus je vedel, da se bodo njegovi zvesti sledilci iskreno trudili z dobro vestjo doseči ljudi povsod, kjer jih bo le mogoče najti.
15., 16. (a) Kdo zasluži, da mu prinesemo dobro vest? (b) Zakaj se delo oznanjevanja opravlja kljub preganjanju s strani Satanove organizacije?
15 Zemeljsko prebivalstvo šteje danes nekaj milijard in je razdeljeno po vseh kontinentih in večjih oceanskih otokih. Toda noben predel naseljene zemlje ni za Jehovine priče tako zelo oddaljen, da si ne bi prizadevali doseči ga z dobro vestjo. Vsa naseljena zemlja je simbolični podnožnik Jehovinim nogam. (Iz. 66:1) Ljudje, ki naseljujejo katerikoli del tega podnožnika, so vredni slišati to vest rešitve.
16 Pri današnji dobri vesti gre za osrečujočo vest o kraljevini, ki je že bila vzpostavljena, o kraljevski vladavini, ki ji predseduje Mesija. Jezus je vedel, da bo Božji duh navedel njegove prave sledilce, da bodo kljub srditemu preganjanju s strani Satanove organizacije storili vse, da bi se »ta dobra vest kraljestva oznanjevala po vsej naseljeni zemlji« kot vest o že obstoječem dejstvu. (Mat. 24:14, NS)
Ne sramujemo se Jezusa Kristusa in Boga Jehove
17. (a) Česa se pravi Božji častilci ne sramujejo? (b) Katero pravilo, zapisano v Evangeliju po Marku 8:38, je postavil Jezus, in kaj to pomeni?
17 Najvišjemu Bogu se ni upiralo, da bi samemu sebi dal ime – Jehova. Zato se tudi njegovi zvesti častilci ne bi smeli sramovati tega imena. Pravi Božji častilci se veselijo biti poznani in spoznani kot ljudje, ki častijo in poslušajo le njega. Kar zadeva njega, je Jezus postavil pravilo oziroma temeljno načelo, ki ga najdemo v Evangeliju po Marku 8:38: »Kdor pa se mene in mojih besed sramuje pred tem Bogu nezvestim in grešnim rodom, se ga bo sramoval tudi Sin človekov, ko bo prišel v slavi svojega Očeta s svetimi angeli.« Prav tako se bo Jehova upravičeno sramoval vsakogar – kdorkoli bi že bil – ki bi se sramoval njega, Boga, očeta Jezusa Kristusa. Katerokoli bitje, ki bi se ga moral Jehova sramovati zaradi njegovega nezvestega ravnanja, bi bilo nevredno obstajati v kateremkoli delu Božjega vladarskega območja, bodisi v nebesih ali na zemlji. (Luk. 9:26)
18. (a) Zakaj naj bi si v srca in razum globoko vtisnili Jezusove besede iz Evangelija po Mateju 10:32, 33? (b) Kaj se bo zgodilo s tistimi, ki iz strahu pred ljudmi zatajijo Jezusa in Boga Jehovo? (Navedi primere iz opombe.)
18 Globoko si vtisnimo v srce in misli naslednje besede Jezusa Kristusa: »Vsakega torej, ki bo mene priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.« (Mat. 10:32, 33, EI; Luk. 12:8, 9) Enako bo tudi Bog zatajil nekoga, ki zataji njega, očeta Jezusa Kristusa. Takšen ne bo spoznan za vrednega postati član skupnosti, ki ji kot najvišji sin pripada Jezus Kristus. V od Boga določenem času bo takšna oseba uničena.b
19., 20. (a) Zakaj se tistim, ki so molili za posvetitev Jehovinega imena, ne bo treba ničesar sramovati? (b) Kaj je uspelo neustrašnim oznanjevalcem kraljestva in s čigavo pomočjo?
19 Uslišana bo vzorčna molitev, ki jo je Jezus učil svoje učence: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečuje naj se tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.« (Mat. 6:9, 10, EI) Ko se bo to zgodilo, se Jezusovi zvesti učenci ne bodo imeli česa sramovati. Jehovino ime ne bodo posvečevali le živeči milijoni, temveč tudi milijarde tistih, ki jih bo Jezus med svojim tisočletnim kraljestvom poklical iz grobov. Imeli bodo priložnost večno živeti na rajski zemlji.
20 Neustrašni oznanjevalci dobre vesti o kraljestvu se nimajo česa sramovati, kajti kljub vsesplošnemu nasprotovanju jim je uspelo dati ves svet obsegajoče pričevanje, ker za njimi stoji nadčloveška moč: podpirajo jih nebeški angeli. Zato ‚bojte se Boga in izkažite mu čast‘. (Raz. 14:6, 7, EI)
Ne sramujemo se bati se Boga in mu izkazovati čast
21. Česa se Jehovine priče ne sramujejo delati, in s kakšnim uspehom?
21 Jehovine priče so dokazale, da jih ni sram bati se Boga ter mu izkazovati čast, da, celo uporabljati njegovo osebno ime. To jim je, v skladu z obljubami najvišjega Boga, prineslo nepopisne blagoslove. S tem je bil živi in pravi Bog, vesoljni suveren, gotovo opravičen.
22. Zakaj bodo Jehovine priče silno preganjani, toda česa se bodo veselili?
22 V bližnji prihodnosti se bodo vladavine obrnile proti organizirani religiji, ki je vladala človeštvu, ter jo – s krščanstvom vred – uničile. (Raz. 17:16, 17) Sledil bo čas, ko bodo Jehovine priče soočeni s srditim preganjanjem s strani posvetnih elementov. Če večni Bog ne bi bil z njimi, tedaj gotovo ne bi mogli vztrajati in preživeti. Toda, ker Bog je z njimi, bodo imeli priložnost videti, kako bodo vsi ti sovražniki krščanstva in Jehovini nasprotniki odstranjeni – in to od Boga, katerega so Priče neomajno častili. Priče ne bodo sramotno razgaljeni in uničeni kot sovražniki resnične teokracije, temveč bodo z nepopisnim veseljem slavili Jehovo ter peli: »Od nedoločenega časa do nedoločenega časa si ti Bog.« (Ps. 90:2, NS)
23. Zakaj se nimajo Jehovine priče ničesar sramovati, in kakšen bo rezultat?
23 Slavili bodo Boga, očeta Jezusa Kristusa, ki je odkupil človeško družino, da lahko v popolnosti in sreči večno živi na rajski zemlji. Bog Jehova se je po Jezusu Kristusu zares pokazal kot mogočen Bog. Kako mogočen dokaz za to, da Jehova svoje vsemogočnosti ni zlorabljal, temveč jo je uporabljal ljubeče! Zato ni ničesar, česar bi se v zvezi z njim ali njegovim edinorojenim sinom morali sramovati. Ni nas sram, da smo oznanjevalci čudovite dobre vesti. Vest poroča o Jehovini napremagljivi moči po Jezusu Kristusu, ki je v zadnjih urah svojega zemeljskega življenja rekel: »Bodite hrabri! Jaz sem svet premagal.« (Jan. 16:33, NS) Tudi mi ravnajmo enako in se zgledujmo po apostolu Pavlu, ki se ni nikoli sramoval vesti. Tedaj se tudi vsemogočni Bog ne bo sramoval nas.
[Podčrtni opombi]
a Ne bi se sicer smeli sramovati tega, da smo Jehovine priče, toda nastopijo lahko razmere, ko moramo biti »previdni kot golobje in zviti kot kače«. (Mat. 10:16) Priče v nacionalsocialistični Nemčiji so vedeli, da je čas, ko naj bi priznali, da so Jehovine priče, in čas, ko tega niso storili. (Primerjaj Ap. d. 9:23–25.)
b Vedno znova se je dogodilo, da osebe, ki so iz strahu pred ljudmi zatajile Jehovo, v svetu niso našle milosti. Glej na primer Stražni stolp, 1. maj 1989, str. 12, angl.; Letna knjiga Jehovinih prič 1982, str. 168; Letna knjiga Jehovinih prič 1977, str. 174–176; Letna knjiga Jehovinih prič 1974, str. 149, 150, 177, 178, vse angl. Poleg tega celo nasprotniki dobre vesti pričakujejo od Prič, da ne bodo zatajili Jehove. (Letna knjiga Jehovinih prič 1989, str. 116–118, angl.) Glej tudi Mat. 10:39 in Luk. 12:4.
Vprašanja za povzetek
◻ Kako je običajno sprejeta dobra vest, toda kako gledajo neverni posvetni ljudje na dobro vest o Božjem kraljestvu?
◻ Zakaj je dobra vest, ki jo oznanjajo Jehovine priče, najboljša vest?
◻ Kako je Jezus opozoril vsakogar, ki bi se ga sramoval ob njegovem prihodu v kraljevski slavi?
◻ Kaj se dogaja tistim, ki zatajijo Jezusa in Boga Jehovo?
◻ Kaj so bili sposobni storiti oznanjevalci dobre vesti in zakaj?