Oznanjevalci Kraljestva poročajo

Moževa vztrajnost je združila družino

KAJ bi storil, če bi ti, potem ko si spoznal resnico, tvoj zakonski tovariš pričel ogorčeno nasprotovati in bi si na vso moč prizadeval, da zlomi tvojo neoporečnost? Ali bi te okrepile besede apostola Pavla iz 2. pisma Timoteju 3:12, kjer beremo: »Pa tudi vsi, ki hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo preganjani«? Bi vztrajal ali pa odnehal? Neki kristjan iz Italije se je soočil s takšnim izzivom. Vztrajal je in Jehova ga je za to nagradil.

Ta mož je bil prej navdušen komunist in vnet katolik obenem. Bil je prepričan v enakopravnost ljudi in verjel je, da obe gibanji zastopata ta ideal. Ko mu je njegov sodelavec govoril o Božjem kraljestvu, je nemudoma spoznal, da lahko enakost postane resničnost samo v tem kraljestvu. Resnico je sedaj jemal prav tako resno kot pred tem komunizem in katolicizem. 1972. leta se je dal krstiti. Kako je to sprejela njegova žena? Ogorčeno mu je nasprotovala. Sama je povedala tole:

»Moj mož je prvič prišel v stik z Jehovinimi pričami 1970. leta na svojem delovnem mestu. Ko je preučeval Sveto pismo, mi je postajalo vse bolj jasno, da gre za drugačno vero in da z mnogimi stvarmi ne soglašam. Skupaj z ostalimi družinskimi člani sem takoj pričela pritiskati nanj.«

Nato je nadaljevala: »Njegovi starši so mu povzročali težave in se pri tem posluževali vseh možnih sredstev, samo da bi odnehal. Ko je pridobil več spoznanja, je uvidel, da mora iz našega stanovanja odstraniti vse nabožne podobe. Grozila sem mu, da se bo v tem primeru zgodilo nekaj hudega. Kljub temu pa je uničil eno izmed nabožnih slik, na kar sem ga napadla z besedami in udarci. Raztrgala sem tudi nekaj njegovih časopisov. Moje vpitje so slišali tudi moževi starši in so ga prav tako napadli. Toda mož udarcev ni vračal.«

»Ko je začel ovirati najino hčerko pri verskem pouku v cerkvi, so se prepiri stopnjevali do te mere, da sem ga zapustila. Dejal mi je, da bo proti meni vložil tožbo, da sem zapustila zakonsko skupnost, če se ne bom vrnila domov. Po enem tednu sem spet prišla nazaj.«

»Nato sem ga skušala omajati tako, da sem prosila nekega spiritista, naj ga uroči. Ko me je pričel spraševati, sem mu pojasnila situacijo. Dejal mi je, da so uroki pri Jehovinih pričah brez moči.«

»Nazadnje sem sklenila, da poiščem pomoč pri krajevnem župniku. Svetoval mi je, naj grem k odvetniku. Na moje presenečenje mi je odvetnik svetoval, naj skupaj z možem obiščem sestanke Jehovinih prič. Moj tast, ki me je spremljal k odvetniku, je ugovarjal in dejal, da njegova družina zelo spoštuje svetega Roka, ‚zaščitnika‘ našega mesta. Odvetnik je dejal, da je ta ‚svetnik‘, kakor vsi ostali maliki, lažen. Nato se je predstavil kot predsednik Katoliške akcije in nama pojasnil, da ne praznuje več nobenih verskih praznikov, ker je ob branju Biblije spoznal, da je to napačno. Na koncu je dejal: ‚Pojdite z možem in ohranite mir. Poslušajte ga in pričnite še sami preučevati Biblijo.‘«

»Po tej spodbudi sem pričela premišljevati o življenju in vztrajnosti mojega moža, kakor tudi o tem, kako zelo se je spremenil. Pričela sem torej z njim obiskovati sestanke Jehovinih prič. Ljubezen, ki jo na teh sestankih pokazujejo med seboj, je name naredila tako močan vtis, da sem pričela preučevati Biblijo, sodelovati v teokratični šoli oznanjevanja in v sami službi oznanjevanja. Leta 1977. sem svojo predanost simbolizirala s krstom in sedaj sem vesela, da sem spoznala resnico, ker je Jehova mojemu soprogu pomagal, da je vztrajal in tako vso družino združil v čaščenju Jehove.«