Mir — Ali bo prišel z razorožitvijo?
”NAJVEČJA napaka je, da se zamenjuje razorožitev z mirom,“ je rekel Winston Churchill pet let preden so se narodi pogreznili v drugo svetovno vojno. ”Če hočemo imeti mir, se moramo razorožiti,“ je dodal.
Kakšen nesmisel! Kdo pa bo tvegal razorožitev dokler ni mir zagotovljen? Toda kako bi lahko imeli resničen mir dokler se kopiči orožje za vojno? Iz takšnih razmer pa politiki niso nikoli našli izhoda.
Winston Churchill je to izrekel leta 1934 ob koncu Konference o razorožitvi, ki jo je dve leti prej sklicalo Društvo narodov. Namen te konference, ki so jo pripravljali 12 let, je bil preprečiti ponovno oborožitev Evrope. Povsod po svetu so se ljudje še živo spominjali strašnega prelivanja krvi med prvo svetovno vojno, ko je umrlo kakih devet milijonov vojakov, več milijonov je bilo ranjenih in umrlo je ogromno civilistov. Kljub temu se niso razorožili. Zakaj ne?
Razorožitveni napori
Razoroževalna politika se da vsiliti, toda redko je učinkovita. Na primer, leta 1919 je bila Nemčija na temelju versajske pogodbe razorožena z ”danim ustreznim jamstvom in zahtevo, da se narodna oborožitev skrči na najnižjo točko, združljivo z domačo varnostjo“. To je bilo v soglasju z enim od predlogov predsednika Združenih držav Amerike Woodrowa Wilsona, ki so ga kasneje vključili v 8. člen listine Društva narodov. Toda ko je Hitler prišel na oblast, se je tej politiki kmalu začel posmehovati.
Ali so bili Združeni narodi po drugi svetovni vojni kaj uspešnejši pri uvajanju zakonitega temelja za razorožitev? Ne, toda njihov uspeh ni bil posledica pomanjkanja odločnih naporov. Zaradi atomskega orožja za množično uničevanje, ki je sedaj na razpolago, je razorožitev postala bistveno in zelo nujno vprašanje. ”Predhodna sporna točka pri teh tekmah v oboroževanju je bila gospodarsko neravnovesje, kar je neizbežno vodilo v vojno,“ pravi The New Encyclopœdia Britannica, ”sedaj pa je nadomeščena z dokazi, da bodoča množična uporaba atomskega orožja ogroža sámo civilizacijo.“
Razorožitvena komisija, sestavljena iz 12 držav, je bila ustanovljena leta 1952, da bi preprečila razvoj oboroževalne tekme Vzhod/Zahod. Ni bila uspešna in tako sta imeli velesili možnost, da še dalje usmerjata svoja nasprotna tabora. Do danes so bili sklenjeni še drugi sporazumi in dogovori, še vedno pa ozračje medsebojnega nezaupanja ne dopušča popolno odpravo vseh vojaških bojnih sredstev. To je, kot pravi The New Encyclopœdia Britannica, nekaj, kar ”priporočajo utopistični misleci“.
Računanje stroškov
Razorožiti se ali se ne razorožiti — kolikšni stroški so pri tem vključeni? Stroški niso vedno izračunani v denarju. Poleg tega je eden od bistvenih pomislekov zaposlitev v industrijah, povezanih z orožjem. V mnogih deželah se davčni denar uporablja za nakup vojne opreme, kar pa spodbuja zaposlovanje. Torej bi razorožitev lahko vodila do nezaposlenosti. Zaradi tega države silno branijo svoj proračun in drhtijo ob misli na popolno razorožitev. Takšno razmišljanje je zanje prej mora kot pa utopistične sanje.
Še vedno ne smemo prezreti ogromnih vsot denarja, potrebnih za delovanje tega vojaškega mehanizma. Ocenjuje se, da se 10 odstotkov vrednosti celotne svetovne proizvodnje potroši za oborožitev. Koliko je to? Sedanji znesek se spreminja zaradi inflacije, toda smatra se, da se za to vsako minuto potroši 1,54 milijona ameriških dolarjev! Za kaj bi ti najprej poskrbel, če bi razpolagal s takšno vsoto? Odpravil lakoto? Izboljšal zdravstveno oskrbo? Zaščitil otroke? Za ekološko obnovo? Za veliko stvari bi se lahko poskrbelo!
Vzemimo na primer program ”tanki za traktorje“, nedavno objavljen v Sovjetski zvezi, kjer je bilo nekoliko vojaških tovarn preusmerjenih v proizvodnjo 200 vrst ”opreme za boljšo ponudbo agroindustrijskega sektorja“. Zakaj je ta kmetijska oprema tako nujno potrebna? Zato, ker po mnenju britanskih Poljedelskih novic (Farming News), ”samo tretjina sadja in zelenjave, ki zraste na državnih posestvih, doseže potrošnika, ostalo pa zgnije na poljih ali pa se uniči pri prevozu in v skladiščih“.
Čeprav bi utegnila biti ta proizvodnja traktorjev namesto tankov priporočljiva, polni časopisne stolpce zato, ker je nenavadna. Razen tega je njen učinek na celotno vojaško proizvodnjo majhen. Nešteto stotin milijonov funtov, rubljev in dolarjev se še naprej troši za oboroževanje v svetu, v katerem ’ljudje omrtvevajo od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet‘, kot je Jezus Kristus prerokoval. Kako bi se ta strah lahko odpravilo? Naj o popolni razorožitvi samo sanjamo? Če ne, kaj je potrebno, da se jo doseže? (Luka 21:26)