»Kdor prav odgovarja«

V gorski pridigi je Jezus opozoril na »postavo in preroke«. Tretji del Hebrejskih spisov so pisma, ki vključujejo pesniške knjige, kot so Psalmi in Pregovori. (Mat. 7:12; Luk. 24:44) Tudi te vsebujejo Božjo modrost.

Pregovori so na primer svarili sodnike v starem Izraelu: »Kdor pravi krivičniku: ‚Ti imaš prav,‘ tega kolnejo ljudstva, ga sovražijo narodi; tem pa, ki pravično razsojajo, gre dobro, in nadnje pride blagoslov sreče. Ustnice poljublja, kdor prav odgovarja.« (Preg. 24:24–26, EI)

Če je sodnik popustil pod pritiskom podkupovanja ali nepotizma in je krivičnika razglasil za pravičnega, so drugi menili, da ni več primeren za ta položaj. Da, celo poganski »narodi«, ki so slišali za takšno prevračanje sodbe, so reagirali s prezirom. Če pa je sodnik pogumno pokaral krivičnika in prav ali odkrito odgovoril glede obravnavane zadeve, si je tako pridobil spoštovanje in ljubezen ljudi. Ljudje mu bodo na splošno želeli »blagoslov sreče«. Ali kot pregovor pravi dalje: »Ustnice poljublja, kdor prav [odkrito, NS] odgovarja.«

Takšen poljub kaže na spoštovanje med svetovalcem in tistim, ki posluša njegovo odkrito karanje. Nemara se bo ta človek ugodno odzval in bo sodnika celo vzljubil. V Pregovorih 28:23 piše: »Kdor svari človeka, dobi pozneje več naklonjenosti, nego kdor se dobrika z jezikom.« Tisti, ki danes služijo kot skupščinski starešine, morajo potemtakem paziti, da jih prijateljske ali pa družinske vezi ne bi navedle, da bi prevračali sodbo. Z odkritim izražanjem potrebnega nasveta si bodo starešine pridobili spoštovanje skupščine.