»Bodite hvaležni«
»Kristusov mir naj kraljuje v vaših srcih ... in bodite hvaležni.« — KOLOŠANOM 3:15.
1. Česa se morajo varovati kristjani v današnjem nehvaležnem svetu?
NAŠE dvajseto stoletje je že doseglo stopnjo, ko je veliko ljudi pozabilo, kako naj pokažejo hvaležnost. Iz leta v leto manjkrat slišimo spoštljivi besedi »prosim« in »hvala«. Nehvaležnost je postala del »ozračja« ali sebičnega duha, ki obvladuje današnji svet. (Efežanom 2:1, 2) Kristjani resda niso »od sveta«, kljub temu pa jim ne kaže drugega, kot živeti s tem svetom, dokler ta pač obstaja. (Janez 17:11, 16) Zato morajo paziti, da se ta duh nehvaležnosti ne vtre vanje in jim ne odvzame še tiste hvaležnosti, ki jo imajo.
2. a) Na kakšne načine lahko Jehovi njegovi služabniki izkažejo hvaležnost? b) Kaj se razen izrazov zahvale še zahteva?
2 Hvaležnost za Božjo dobroto se velikokrat pokaže v pogovorih s soverniki. Večina predanih kristjanov se svojemu nebeškemu Očetu Jehovi zahvaljuje za njegovo dobroto po večkrat na dan v osebnih molitvah. Hvaležnost veje tudi iz skupnih molitev v skupščini in iz teokratičnih pesmi, ki jih kristjani pojemo na sestankih. Hvaležnost je kajpak najlažje izraziti z besedami. Apostol Pavel pa je svoje brate Kološane spodbujal, naj nikar samo ne rečejo, da so hvaležni, ampak naj to v svojem življenju tudi pokažejo ali dokažejo. Zapisal je: »Kristusov mir naj kraljuje v vaših srcih, saj ste bili tudi poklicani vanj v enem telesu: in bodite hvaležni.« (Kološanom 3:15, JP)
Obilo razlogov za hvaležnost
3. Zakaj bi morali vsi mi biti hvaležni Bogu?
3 Živ človek ima obilo razlogov za hvaležnost. Prvi razlog je življenje samo, kajti tisti trenutek, ko ga izgubimo, vse, kar imamo in kar načrtujemo, izgubi svojo vrednost. Psalmist David nam vsem pravi, naj se spominjamo, da je Jehova »studenec življenja«. (Psalm 36:9, EI) Na isto večno resnico je spomnil tudi apostol Pavel Atence, ko jim je govoril na Areopagu. (Apostolska dela 17:28) Da, življenje je že samo po sebi dovolj velik razlog za hvaležnost. In ta hvaležnost se še poglobi, če pomislimo na vse tisto, kar nam je Bog dal poleg golega življenja — okus, otip, vonj, vid in sluh — tako da lahko življenje in vso lepoto stvarstva okrog nas tudi uživamo.
4. Kaj nas bo obvarovalo pred tem, da bi blagoslove jemali kot nekaj samoumevnega?
4 Mnogim pa se zdi, da so te stvari nekaj samo po sebi umevnega. Šele ko so ob kakšno življenjsko radost, na primer če izgubijo vid ali sluh, šele potem se zavedo blagoslova, ki ga niso znali prav ceniti, dokler so ga imeli. Predani kristjani se morajo še posebej paziti, da jih ne zajame takšno pomanjkanje hvaležnosti. V resnici se morajo zelo potruditi, da ohranijo hvaležnost, kakršno je dokazal psalmist, ko je zapisal: »Mnogo svojih čudežev si storil, Jehova, moj Bog, v sklepih za nas ti ni nihče podoben. Če bi jih hotel oznanjati, pripovedovati, jih je preveč, da bi se mogli našteti.« (Psalm 40:5, EI)
5. Kakšno sramotno ravnanje so izbrali Izraelci, čeprav jih je Jehova dodatno blagoslavljal?
5 106. psalm v pesniški obliki povzame vsa veličastna dela, ki jih je Jehova naredil za svoje ljudstvo, Izrael. To, kar jim je Bog dal, je bilo več kot le dobrota in običajni blagoslovi, kakršnih je bilo deležno vse človeštvo. Psalmist pravi, da so Izraelci kljub tej prednosti, ki so jo imeli, pozabili na hvaležnost za te neponovljive blagoslove. 13. vrstica tega psalma pravi: »Hitro so pozabili na njegova dela; niso zaupali njegovim načrtom.« (EI) Ni bil čas tisti, ki bi polagoma zabrisal njihovo hvaležnost, tako da se desetletja in stoletja kasneje morda ne bi več spomnili, kaj je Bog naredil zanje. Hitro — v nekaj tednih so pozabili na Jehovine veličastne čudeže, ki jih je storil zanje na Rdečem morju. (2. Mojzesova 16:1—3) Kasneje se je na žalost izkazalo, da je nehvaležnost njihov življenjski vzorec.
Kako pokazati hvaležnost
6. Zakaj zahtevana desetina ni bila težavna?
6 Če smo natančni, je Jehova določil tri načine, po katerih naj bi Izraelci odkrivali svojo pristno hvaležnost za njegovo dobroto. Prvi je bil ta, da so morali dajati v Jehovin šotor desetino vseh pridelkov in prirastka pri živini. (3. Mojzesova 27:30—32) To ni bilo težko, kajti Bog je skrbel za sonce, za rodno zemljo, za dež in za čudež rasti. Če so torej duhovnikom v Jehovinem svetišču dajali desetino, so tako praktično dokazali svojo hvaležnost Jehovi.
7. a) Katera je bila glavna razlika med desetino in dajanjem prispevkov Jehovi? b) Kaj so lahko Izraelci s tem odkrili o sebi?
7 Druga oblika hvaležnosti so bili prispevki za Boga, katerih višino ali količino je določal vsak Izraelec sam v srcu. Toda čeprav ni bilo določeno, koliko naj kdo da, je bilo zmeraj treba dati prvine — najboljše žito, najboljše vino in najboljšo volno, ki jo je dajala drobnica. (4. Mojzesova 15: 17—21; 5. Mojzesova 18:4) Jehova pa je postavil za pogoj tudi to, da morajo dajati ‚brez zadržkov‘ in »najboljše prvine svoje zemlje«. (2. Mojzesova 22:29; 23:19) Tako so Izraelci imeli priložnost, da svojo hvaležnost pokažejo na čisto otipljiv način. Globino svoje hvaležnosti so lahko pokazali z višino prispevkov. Ali naj torej dajo en sam grozd, ali pa jih bo radodarno srce gnalo, da prispevajo poln koš grozdja? Tako je lahko vsak posameznik in vsaka družina pokazala hvaležnost, ne da bi jo kdo silil.
8. a) Kateri dve koristi je prinašalo paberkovanje? b) Kako so lahko vsi tisti, ki so bili vključeni v pripravo paberkovanja, pokazali radodarnost in hvaležnost?
8 Tretja možnost, da so lahko kazali svojo hvaležnost, je bila Jehovina skrb za paberkovalce. Ob žetvi so morali za sirote puščati dele njiv nepožete. S tem se niso le učili sočutja in skrbi za uboge, ampak so tem ubogim preprečili, da bi se preživljali samo z miloščino, za katero bi se jim ne bilo treba prav nič potruditi. (3. Mojzesova 19:9, 10) Nikjer ni bilo natančno predpisano, koliko naj pustijo ubogim. Izraelski poljedelci so pokazali svojo radodarnost tako, da so pustili ob robovih svojih polj obilo nepožetega žita in s tem pomagali ubogim, hkrati pa na ta način dajali Bogu čast. (Pregovori 14:31) Sami so se morali odločiti, ali bodo pustili več ali manj nepožetega žita. Toda Bog je dal natančna navodila, kako naj kažejo svojo radodarnost, ker je zapovedal, da mora vsak spregledan snop na polju in vsak spregledan sad na drevju ali trti ostati za paberkovalce. (5. Mojzesova 24:19—22) Tudi paberkovalci so imeli priložnost, da pokažejo svojo hvaležnost Jehovi za to pripravo, ker so lahko od tega, kar so napaberkovali, ravno tako prinesli v svetišče desetino.
Velikodušno srce
9. Kako so tisti, ki so bili sebični, v resnici škodili sami sebi?
9 Če so Izraelci dajali prispevke, kakršne so sami namenili dati, potem je Jehovin blagoslov počival nad njihovimi domovi. (Primerjaj Ezekijel 44:30; Malahija 3:10) Včasih pa so na te prispevke čisto pozabili, čeprav so imeli bogato žetev. Potem jih je Jehova po svojih kraljih ali prerokih spomnil na potrebo po hvaležnosti. Izraelci so si bili v resnici sami krivi, kajti Jehova ni mogel blagoslavljati tistih, ki so pozabili na prispevke, povezane s čaščenjem, ali na tiste, od katerih so živele sirote.
10. a) Kakšne so bile dobre posledice opomina kralja Ezekija glede hvaležnosti? b) Ali so vedno tako ravnali?
10 Nekoč je Izraelce na njihovo hvaležnost spomnil kralj Ezekija in potem so štirinajst dni praznovali v Jeruzalemu. Najprej so uničili vse sledi čaščenja malikov, potem pa so »začeli skladati kupe ... (in) ko so prišli Ezekija in poglavarji, da bi videli kupe, so slavili Jehovo in njegovo ljudstvo Izraela.« (2. Letopisi 30:1, 21—23; 31:1, 6—8) Žal pa so Izraelci po takšnih časih oživljenja spet postali nehvaležni. Nazadnje je Bogu zmanjkalo potrpljenja in je dopustil, da so jih zasužnjili Babilonci. Njihovo mesto in čudoviti tempelj so razrušili. (2. Letopisi 36:17—21) Kasneje, ko so izšli iz suženjstva, se je njihova skopušnost tako povečala, da je Jehova rekel, da ga kradejo, celo ropajo! (Malahija 3:8)
11. Katero načelo, ki ga spoznamo iz izraelske zgodovine, lahko koristi kristjanom sedanjega časa?
11 Česa se lahko naučimo iz zablod izraelske zgodovine? Tega, da so z veseljem »skladali na kupe« in kazali s tem svojo hvaležnost Jehovi, dokler so gojili hvaležnost v svojih srcih. Ko pa so na hvaležnost pozabili ali ko jim je povsem presahnila, so povsem prenehali dajati prispevke, za katere so se prej odločali iz veselega srca. Ali lahko tudi današnji predani kristjani odražajo takšno slabost? Lahko, kajti človeške nepopolnosti se še zdaleč nismo znebili. Lahko smo samo veseli, da je Bog dal zapisati svoje ravnanje z Izraelci in da se lahko mi, ki živimo v koncu tega sestava stvari, iz tega učimo in si s tem pomagamo! (Rimljanom 15:4; 1. Korinčanom 10:11)
12. a) Na kakšen način je Jehovino ljudstvo danes v podobnem položaju kot so bili Izraelci? b) Katera vprašanja si moramo postaviti?
12 Tudi Jehovine priče imamo danes veliko razlogov za hvaležnost, kot so jih imeli Izraelci. Tudi mi namreč prejemamo več blagoslovov kot ostali ljudje. V resnici vemo o Jehovinih namenih celo več, kot so vedeli Izraelci. Spoznali smo, kako je Bog sam od sebe žrtvoval svojega sina in se zavedamo, kako bodo blagoslovljeni vsi tisti, ki jih bo Bog priznal. Imamo pa tudi prednost, da smo že danes v duhovnem raju, kajti od 1919. leta naprej obstaja obsežno duhovno stanje, ki ga je Jehova ustvaril za svoje ljudstvo. Da, Jehovine priče imamo veliko razlogov za hvaležnost. Zato je prav, da se vprašamo: Kako globoka je naša hvaležnost? Kako naj v tem 20. stoletju pokažemo hvaležnost?
Sodobne vzporednice
13., 14. Ali obstaja kakšna povezanost med zakonom o desetini in kristjani, čepravi le-ti niso pod Mojzesovim zakonom?
13 Kristjani danes niso več pod Mojzesovim zakonom, ki je natančno določal, kako je treba pokazati hvaležnost Bogu. (Galačanom 3:24, 25) V Jehovino čast »prinašamo« »sad ustnic, ki slavijo njegovo ime«. (Hebrejcem 13:15) To je torej najpomembnejši način, po katerem predani kristjani pokažejo svojo hvaležnost Jehovi. Zanimivo pa je, da lahko vzporednice potegnemo tudi z desetino, prispevki in s paberkovanjem.
14 Desetina je bila prispevek, ki je bil posebej določen za vsak šotor — tu ni bilo nobene druge možnosti. Tudi danes zadevajo Jehovine služabnike nekatere posebne zapovedi, ki ravno tako ne puščajo druge možnosti. Redno se moramo sestajati, javno moramo oznanjevati dobro vest o Jehovinem kraljestvu in pomagati moramo drugim, ki bi radi postali Kristusovi učenci. (Hebrejcem 10:24, 25; Matej 24:14; 28:19, 20)
15. Kateri primeri radodarnosti sodobnega časa so podobni pripravam glede prispevkov in paberkovanja v starem Izraelu?
15 Primerjajmo zdaj z našimi dejavnostmi še prispevke in paberkovanje. Niso se zahtevale določene količine. Tudi danes namreč Sveto pismo od nikogar izmed Jehovinih prič ne terja kakega določenega števila ur, ki bi ga morali preživeti v sveti službi. Čas, ki ga vsakdo od nas posveča preučevanju Božje besede in oznanjevanju, je prepuščen motivaciji radodarnih, nesebičnih src. Tudi količino gmotnih prispevkov, ki jih namenjamo za delovanje vsega, kar je povezano z Božjim kraljestvom, narekuje vsakomur posebej njegovo srce. Od tega, kako globoko hvaležen je kateri od Božjih služabnikov, je odvisno, ali bo »skladal na kupe« ali pa bo prinesel le toliko, da si ne bo mogel reči, da sploh ni prinesel. (2. Letopisi 31:6) Že v Izraelu pa je bilo tako, da je bil blagoslov, ki ga je človek prejel od Boga, toliko večji, kolikor več hvaležnosti je pokazal.
Kako naj hvaležnost pokažemo
16.–18. Na katere posebne načine lahko predani kristjani dokažejo, da so hvaležni?
16 Najbolj neposreden način, s katerim lahko pokažemo, da smo hvaležni Jehovi, je ta, da se vključimo v polnočasno službo. Ali je naša hvaležnost dovolj velika, da bi nam srce hrepenelo po takšnem delu? Spoznali smo namreč, da mora uspešen pionir imeti najprej željo po tem delu in šele potem tudi ustrezne okoliščine. Če je hvaležnost dovolj globoka, potem se ta nuja po služenju Bogu toliko bolj obilno nabira v naših srcih. Ali čutimo tako? Tudi če ti zdaj ne kaže, da bi lahko sodeloval v polnočasni službi, pa to ni razlog, zaradi katerega bi moral zatreti svojega pionirskega duha. Ta čas lahko iz vsega srca podpiraš in spodbujaš druge pionirje.
17 Če ravno zdaj ne moreš pionirati, ali si lahko kdaj pa kdaj pomožni pionir? Vsako leto ima nekaj mesecev, v katerih krščanska skupščina še posebej spodbuja k oznanjevanju. Za marsikoga so na primer najprikladnejši poletni meseci, oktobra pa je potem še oznanjevanje, ki je posebej usmerjeno v pridobivanje naročnikov. Ko gre za čas, ki ga preživimo v oznanjevanju, se izkaže, da drži tisto načelo, ki pravi, da bolj ko je človek hvaležen, bolj je radodaren.
18 Še en poseben način izkazovanja hvaležnosti je ta, da podpiramo gradnjo v teokratične namene, ki danes napreduje po vsem svetu. Marsikod gradijo nove Kraljevske dvorane in dozidujejo nove, ki so postale premajhne. Rastejo pa tudi nove velike dvorane za kongrese, povečujejo pa tudi betelske domove in tiskarne. To je gotovo nadvse oprijemljiv način, po katerem izkažemo hvaležnost Jehovi — da sami delamo ali pa finančno podpremo te gradbene projekte!
Dober zgled uboge vdove
19. Kaj je pri ubogi vdovi v templju nate naredilo največji vtis?
19 Zelo znan zgled hvaležnosti, ki se je pokazala v radodarnosti, je v Svetem pismu tisti, ki ga je opisal Jezus: gre namreč za ubogo vdovo. (Luka 21:1—4) Gotovo je vedela, da njena dva kovanca nista toliko vredna, da bi se pri gmotnem blagostanju templja in tistih, ki so v njem služili, sploh kaj poznalo. Kljub temu pa se ni zazrla v tempelj in v duhovnike, ki so služili v njem, in si ni rekla: ‚Saj jim je bolje kot meni in tudi ta tempelj je boljši kot moj skromni dom.‘ Tempelj je bil gotovo res veliko lepši in udobnejši, saj je bil »okrašen z lepimi kamni in zaobljubljenimi darovi«. (Luka 21:5, JP) Toda vdova je kljub temu prispevala svoj del. Hotela je pokazati svojo hvaležnost Jehovi in ne tistim, ki so služili v templju.
20. Kako lahko mi pokažemo podobno občudovanja vredno stališče kot uboga vdova?
20 Jehovino ljudstvo se tudi danes uči iz tega zgleda. Tako kot je vedela uboga vdova, vedo tudi sami, da so njihovi prispevki, pa naj so veliki ali majhni, v resnici namenjeni Bogu. Pomirja pa jih dejstvo, da je Jehovina zemeljska organizacija oblikovana tako, da se nihče v njej ne more finančno okoriščati. Proizvodnja skupnosti Stražnega stolpa je organizirana tako, da pridni delavci v njej dosegajo kar najboljše uspehe pri tiskanju Biblij in pripomočkov za to knjigo, ki služijo vsem dejavnostim za Kraljestvo. To je prav gotovo v ostrem nasprotju s sramotno zlorabo prispevkov, ki so jo odkrili pri nekaterih televizijskih pridigarjih.
Opomini k hvaležnosti so koristni
21., 22. Kako naj prijazni opomini glede pokazovanja hvaležnosti vplivajo na srca, ki so polna ce-njenja?
21 Izraelce je bilo treba kar naprej spominjati na dolžnosti, ki so jih imeli do Jehove, še posebej na to, da je treba gojiti duha hvaležnosti. Ko so jih spomnili na te stvari, se je ponavadi zgodilo, da jim je v srcih spet vzklila hvaležnost, vse skupaj pa so potem izrazili ne le v besedah. Stvari, ki so jih namenili Jehovi in ki so se rabile v njegovi hiši čaščenja, so potem znašali »na kupe«.
22 Prav je, da tudi današnji »Izrael Božji« in »velika množica« njegovih spremljevalcev čutijo enako. (Galačanom 6:16; Razodetje 7:9) Zato naj iz svojih hvaležnih src znašajo »na kupe« v slavo Jehovi. Potem bodo lahko rekli: »Izkazali smo se hvaležne svojemu velikodušnemu in dobremu Bogu Jehovi.«
Se spomniš?
◻ Zakaj morajo kristjani stalno preiskovati globino svoje hvaležnosti?
◻ Zakaj je Jehovino ljudstvo vedno imelo posebne razloge za hvaležnost?
◻ Na katere posebne načine so lahko Izraelci izkazovali svojo hvaležnost Jehovi?
◻ Na kakšne posebne načine lahko tudi mi, podobno kot Izraelci, izrazimo svojo hvaležnost?
◻ Kaj se lahko naučimo od uboge vdove v templju?
[Slika na strani 6]
Izraelci so pokazali hvaležnost z dajanjem desetine in prvin pridelkov in s tem, da so lahko revni paberkovali na njihovih njivah
[Slika na strani 8]
Jehovine priče danes pokažejo hvaležnost tako, da sodelujejo v službi oznanjevanja in pri teokratičnih gradbenih projektih, pa tudi z gmotnimi darili