Karanje, ki lahko prinese sad miru

»Nobeno karanje se v istem hipu ne zdi prijetno, ampak nadležno, kasneje pa prinaša tistim, ki jih je izučilo, sad miru, namreč pravičnost.« HEBREJCEM 12:11, NS.

1., 2. a) Za kaj je Jehova ljubeče poskrbel glede na to, kar beremo v Hebrejcem 12:9—11? b) Katera je ena izmed oblik karanja in kakšni so lahko rezultati?

POMISLI na svoje otroštvo. Se lahko spomniš, kako so te tvoji starši karali ali kaznovali? Večina med nami se tega spominja. Apostol Pavel nam je s tem hotel ponazoriti, kako lahko tudi Bog kara. O tem beremo v Hebrejcem 12:9—11.

² Če nas Bog kara kot oče glede našega duhovnega življenja, lahko to stori na različne načine. En način je izključitev nekoga iz krščanske skupščine, ker ne živi ali noče živeti po biblijskih merilih. Oseba, ki se je tiče takšen strog disciplinski ukrep, se lahko pokesa in spremeni. Obenem pa so s tem poučeni tudi zvesti pripadniki skupščine, spoznajo namreč, kako pomembno se je držati Božjih visokih meril. (1. Timoteju 1:20)

3. Kako nekateri reagirajo, ko pomislijo na izključitev?

³ Morda bo zdaj kdo vprašal: ‚Ali ni kruto nekoga izključiti in se ga potem ogibati, celo ne govoriti z njim?‘ Takšno gledišče se je pojavilo v nedavnem sodnem sporu, ki ga je sprožila ženska, ki so jo vzgajali njeni starši, Jehovine priče. Njeni starši so bili izključeni. Ona ni bila izključena, izstopila oziroma ločila se je od skupščine sama. O tem je tudi pisno obvestila skupščino. Zato so v skupščini objavili njeno odločitev in to, da ona ni več Jehovina priča. Odselila se je, toda čez nekaj let, ko se je vrnila, je ugotovila, da Jehovine priče nočejo govoriti z njo. Zato je zadevo predložila sodišču. Kakšen je bil izid in kako bi lahko to vplivalo nate? Najprej poglejmo, kaj pravi o izključitvi Biblija, potem bomo lahko pravilno razumeli to zadevo.

Čemu to odločno stališče?

4. Kaj se občasno zgodi nekaterim v skupščini? (Galačanom 6:1; Juda 23)

⁴ Večina pravih kristjanov vdano podpira Boga in njegove pravične zakone. (1. Tesaloničanom 1:2—7; Hebrejcem 6:10) Vseeno se včasih zgodi, da oseba zaide s poti resnice. Na primer: morda kljub temu, da ji starešine pomagajo, neskesano krši Božje zakone. Morda zavrača vero in uči lažne nauke, včasih pa oseba sama odide ali izstopi iz skupščine. Kaj bi se takrat moralo narediti? Takšne stvari so se dogajale celo že za življenja apostolov, zato poglejmo, kaj so oni napisali o tem.

5., 6. a) Kakšen modri nasvet imamo glede ravnanja s tistimi, ki so grešili in se ne kesajo? (Matej 18:17) b) Kakšna vprašanja se pri tem pojavijo?

⁵ Ko je neki človek v Korintu živel nemoralno in se zato ni kesal, je Pavel skupščini dejal: »Ne družite se s takim, ki se ima za brata, pa je nečistnik ali lakomnik ali malikovalec ali obrekljivec ali pijanec ali ropar. S takim niti ne jejte skupaj!« (1. Korinčanom 5:11—13, JP) Enako naj bi se zgodilo odpadnikom, kot je bil Himenej: »Krivoverca pa se po prvem ali drugem svarjenju ogiblji, saj veš, da je iztiril, da greši.« (Titu 3:10, JP; 11; 1. Timoteju 1:19, 20) Takšno ogibanje osebe bi bilo primerno tudi v slučaju, ko le-ta ne priznava skupščine: »Izšli so izmed nas, a niso bili izmed naših. Ko bi namreč bili izmed naših, bi bili ostali z nami, pa niso. Tako so se končno razkrili, da niso vsi izmed naših.« (1. Janezov 2:18, 19, JP)

⁶ Upamo lahko, da se bo takšen pokesal in bo lahko ponovno priznan v skupščini. (Apostolska dela 3:19) Ali naj kristjani medtem omejijo svoje druženje z njim ali pa se ga res morajo povsem ogibati? Če se ga morajo ogibati, zakaj?

Povsem izobčiti?

7. Kako se naše obnašanje razlikuje pri teh dveh vrstah grešnikov?

⁷ Kristjani se ne držijo stran od drugih ljudi. S sosedi, sodelavci, sošolci in drugimi imamo običajne stike in jim oznanjujemo, celo če so ‚nečistniki, lakomniki, roparji ali malikovalci‘. Pavel je pisal, da se ne moremo povsem izogniti, ker bi »sicer morali oditi s tega sveta«. Vendar je povedal, da mora v primeru »brata« ali »sestre«, ki je tako živel(a), biti drugače: »Ne družite se s takim, ki se ima za brata, [pa se je vrnil k takim rečem]. S takim niti ne jejte skupaj.« (1. Korinčanom 5:9—11, JP; Marko 2:13—17)

8. Kako je svetoval apostol Pavel glede ogibanja izključenih oseb?

⁸ V zapisih apostola Janeza je podoben nasvet, ki poudarja, da se morajo kristjani takšnih oseb povsem izogibati: »Kdor se oddalji in se ne drži Kristusovega nauka, nima Boga; ... Če kdo pride k vam, pa ne prinese tega nauka, ga nikar ne sprejemajte v hišo in ga ne pozdravljajte. Že kdor ga pozdravi [grško: khairo] sodeluje pri njegovih hudobnih delih.«a (2. Janezov 9—11)

9., 10. a) Kaj se je zgodilo s prestopniki zakona v Izraelu, ki se niso pokesali, in zakaj? b) Kaj naj bi danes mislili o načinu ravnanja z osebami, ki so bile izključene, ker se niso pokesale in popravile? (2. Petrov 2:20—22)

⁹ Zakaj je takšno odločno stališče primerno tudi danes? Spomnimo se strogih kazni v Božjem zakonu, ki je bil dan Izraelcem. V različnih resnih zadevah so bili namerni prestopniki usmrčeni. (3. Mojzesova 20:10; 4. Mojzesova 15:30, 31) Kadar se je to zgodilo, drugi, celo sorodniki, niso mogli več govoriti z mrtvim prestopnikom zakona. (3. Mojzesova 19:1—4; 5. Mojzesova 13:1—5; 17:1—7) Čeprav so bili takratni lojalni Izraelci čisto navadni ljudje s podobnimi občutki, kot jih imamo mi, so vedeli, da je Bog pravičen in ljubeč in da njegovi zakoni ščitijo njihovo moralno in duhovno čistost. Zato so njegov zakon o kaznovanju prestopnikov sprejeli v osnovi za dober in pravilen. (Job 34:10—12)

¹⁰ Mi smo lahko prav tako prepričani, da nas Božja zahteva, naj se kristjani z nekom, ki je bil izključen, ker se ni pokesal za storjen greh, ne družijo, razumno ščiti. »Postrgajte stari kvas, da boste novo testo, saj ste opresni [nekvašeni].« (1. Korinčanom 5:7, JP) Če se kristjani izogibajo oseb, ki so same izstopile, so s tem zaščiteni pred možnimi kritičnimi, nespoštljivimi ali celo odpadniškimi gledišči. (Hebrejcem 12:15, 16)

Kaj pa je s sorodniki?

11., 12. a) Kako je v Izraelu na sorodnike vplivala usmrtitev prostopnika? b) Prikaži koristi poslušnosti.

¹¹ Bog gotovo ve, da izvajanje njegovih pravičnih zakonov o kaznovanju prestopnikov pogosto prizadene in vpliva na sorodnike. Kot smo že prej omenili, po usmrtitvi prestopnika v Izraelu družinski stiki niso bili več mogoči. Pravzaprav so morali starši svojega sina, ki je bil pijanec in požeruh, pripeljati pred sodnike, in če se ni pokesal in popravil, so morali starši sodelovati pri usmrtitvi, da bi ‚odpravili hudo izmed Izraelcev‘. (5. Mojzesova 21:18—21) Verjetno lahko razumeš, da to zanje ni bila lahka stvar. Pomisli tudi na to, kako so se počutili prestopnikovi bratje, sestre, ali stari starši. Toda če so svojo vdanost pravičnemu Bogu postavili pred družinske vezi, jim je to lahko rešilo življenje.

¹² Spomni se primera Koraha, vodje upora proti Božjemu vodstvu preko Mojzesa. Jehova je popolnoma pravičen, in presodil je, da mora Korah umreti. Vsem lojalnim pa se je svetovalo: »Odstopite, prosim, od šotorov teh brezbožnih ljudi in ne dotaknite se nobene njih reči, da ne poginete v vseh njih grehih.« Sorodniki, ki ne bi upoštevali Božjega svarila, bi bili umrli z uporniki. Toda nekateri Korahovi sorodniki so se pametno odločili za vdanost Jehovi, zato so ostali živi in so lahko pričakovali v prihodnosti blagoslove. (4. Mojzesova 16:16—33; 26:9—11; 2. Letopisi 20:19)

13. Kako se bodo odzvali lojalni kristjani, če je bližnji družinski član izključen ali pa je sam izstopil iz skupščine?

¹³ Izključitev iz krščanske skupščine ne pomeni takojšnje smrti, zato se družinske vezi ne pretrgajo. Tako nekdo, ki je bil izključen ali pa je sam izstopil, morda še vedno živi doma, skupaj s svojo krščansko ženo in vernimi otroki. Žena in otroci bodo spoštovali Božji zakon in ukrep skupščine in bodo upoštevali, da je mož/oče s svojim ravnanjem prekinil duhovno vez, ki je obstajala med njimi. Njegova izključitev pa ni prekinila krvne vezi ali zakonske skupnosti, zato bodo še naprej družinsko povezani in delovali kot družina.

14. Kateri božanski nasvet bi moral vplivati na naše stike s sorodnikom, ki ni član ožje družine in je bil izključen ali pa je sam izstopil iz skupščine?

¹⁴ Situacija pa je drugačna, če je izključen ali se je sam izključil sorodnik, ki ne živi s teboj v isti družini ali domu. Morda bo možno, da s tem sorodnikom sploh ne bomo imeli nobenih stikov. Celo nujne družinske zadeve, ki zahtevajo pomenek ali sestanek, lahko kar najbolj omejimo v skladu z božanskim načelom: »Ne družite se s takim (z nobenim, NS), ki se ima za brata, pa je nečistnik ali lakomnik [ali pa je zagrešil kaj drugega].... S takim niti ne jejte.« (1. Korinčanom 5:11)

15. Kako lahko sorodniki pazijo, da nanje v takih primerih ne bi vplivala čustva? (Psalm 15:1—5; Marko 10:29, 30)

¹⁵ Razumljivo je, da bo to morda težko zaradi čustev in družinskih vezi, na primer: stari starši imajo radi svoje vnuke. Vendar je to preskušnja lojalnosti do Boga, kot je to dejala sestra, katere izjava je zapisana na 10. strani. Vsakdo, ki je žalosten in potrt zaradi izključenega sorodnika, lahko najde tolažbo in spodbudo v zgledu nekaterih Korahovih sorodnikov (Psalm 84:10—12)b

Odločitev sodišča

16.–18. Kaj je sodišče odločilo glede prej omenjenega sodnega spora in kakšno mnenje je sodišče k temu še dodalo?

¹⁶ Morda bi sedaj želeli vedeti, kakšen je bil izid sodnega spora, ki ga je sprožila ženska, ki se je jezila, ker se njeni nekdanji znanci, potem ko je zavrgla svojo vero in izstopila iz skupščine, niso hoteli pogovarjati z njo.

¹⁷ Preden je bila glavna razprava, je že zvezno okrožno sodišče izreklo kratko mnenje, ki je bilo proti njej. To mnenje je temeljilo na zamisli, da se sodišča ne vmešavajo v disciplinske ukrepe cerkve. Potem se je pritožila. Enotna odločitev zveznega prizivnega sodiščac je temeljila na širši osnovi pravic prvega amandmana (Ustave ZDA): »Ker je ogibanje [izključenih] oseb del verovanja Jehovinih prič, smo ugotovili, da [tej ženski] ‚svoboda veroizpovedi‘, ki jo zagotavlja Ustava Združenih držav, ... onemogoča, da bi dobila spor. Obtoženim ustava zagotavlja pravico, da se izogibajo [izključenih] oseb. Zato potrjujemo« prejšnjo sodbo okrožnega sodišča.

¹⁸ Sodišče je še napisalo: »Izogibanje izključenih je navada, ki so jo Jehovine priče vpeljali v skladu s svojim tolmačenjem kanonskega besedila in nam ni dovoljeno to besedilo tolmačiti drugače. ... Obtoženi imajo pravico do svobodnega verovanja. ... Sodišča se na splošno ne ukvarjajo s podrobnim pregledovanjem odnosov med člani (ali bivšimi člani) cerkve. Cerkve imajo na voljo veliko svobodo, ko gre za discipliniranje članov ali bivših članov. Soglašamo z mnenjem sodnika Jacksona [nekdanjega člana ameriškega vrhovnega sodišča], da ‚religiozne dejavnosti, ki se tičejo samo pripadnikov vere so in morajo biti svobodne — svobodne kolikor je to mogoče‘ ... Člani cerkve, ki so se odločili, da se bodo [te ženske] izogibali, so sklenili, da se ne želijo več z njo družiti. Mnenja smo, da se lahko za to svobodno odločijo.«

19., 20. Zakaj oseba, ki je odstranjena iz skupščine, ne more na sodišču doseči, da bi dobila denarno odškodnino?

¹⁹ Prizivno sodišče je priznalo, da bi »v nasprotju z ustavo kratili Jehovinim pričam pravico do svobodne veroizpovedi,« če bi ženski dovolili, da dobi nadomestilo za prestano škodo in čustvene bolečine, če bi se le-ta počutila potrto, ker njeni bivši znanci nočejo govoriti z njo. ... Z ustavo zagotovljena pravica o svobodi veroizpovedi terja, da družba tovrstne bolečine, ki jih je ta [ženska] trpela, tolerira kot ceno, ki jo je vredno plačati za zaščito pravice do religiozne drugačnosti, ki jo uživajo vsi državljani.« Ta odločitev je v nekem smislu še bolj pridobila na tehtnosti, ko je bila izrečena. Kako to? Ta ženska je kasneje naslovila prošnjo na najvišje sodišče v državi, da bi obravnavalo njen primer in bi po možnosti spremenilo to, za njo neugodno odločitev. Toda 27. novembra 1987 je vrhovno sodišče Združenih držav Amerike to zahtevo odklonilo.

²⁰ Torej je v tem pomembnem sporu bilo odločeno, da izključena oseba ali tista, ki je sama izstopila iz skupščine, ne more na sodišču doseči, da bi od Jehovinih prič dobila odškodnino zaradi prestanih bolečin ali škode, ker se je ogibajo.d Skupščina se ravna po popolnih pravilih, ki jih lahko vsi preberemo v Bibliji in uporabimo, in če takšna oseba občuti izgubo, je ta posledica njenih lastnih dejanj.

Karanje — vsestranska korist

21. Zakaj stališče do izključenih terja uravnovešenost?

²¹ Nekateri nepoučeni ljudje, ko slišijo za izključitev, sočustvujejo s prestopnikom, ker se ne more več pogovarjati s člani krščanske skupščine. Ali je takšno sočustvovanje napačno? Preglejmo možne koristi, ki jih lahko ima prestopnik in tudi drugi.

22., 23. Ponazori važnost in vrednost poslušnosti do Boga v zvezi z našim glediščem do izključenih.

²² Na primer, na 10. strani smo opazili, kaj je rekla Lynette glede svoje odločitve, da ‚se popolnoma preneha družiti‘ s svojo izključeno sestro Margaret. Ona in njeni krščanski sorodniki so bili ‚prepričani, da je Jehovin način najboljši‘. In tudi je najboljši!

²³ Lynettina sestra ji je kasneje dejala: ‚Če bi izključitev jemali zlahka, vem, da ne bi bila tako kmalu naredila potrebnih korakov za sprejem nazaj v skupščino. Ker sem bila odrezana od ljubljenih oseb in tesnega stika s skupščino, sem se želela popraviti. Spoznala sem, kako napačno sem ravnala in kako resna stvar je bila to, da sem Jehovi obrnila hrbet‘.

24. Kako je odziv omenjene sestre na izključitev vplival nanjo in na druge?

²⁴ V nekem drugem primeru so bili izključeni starši kristjanke Laurie. Pove nam: ‚Nisem se prenehala družiti z njimi, temveč sem bila še več z njimi. Sčasoma pa sem postajala manj in manj dejavna. Prišlo je celo tako daleč, da nisem več obiskovala sestankov.‘ Nato je prebrala gradivo v Stražnem stolpu od 1. januarja 1982, ki poudarja nasvet iz 1. Korinčanom 5:11—13 in iz 2. Janezovega lista 9—11. »Bilo je, kot da so se mi odprle oči,« je pisala. ‚Vedela sem, da bom morala neke stvari spremeniti. Sedaj bolje razumem pomen Mateja 10:34—36. Moja družina se je težko sprijaznila z mojo odločitvijo, kajti moj petletni sin je edinec in moja starša ga imata zelo rada.‘ Upati je, da ju bo izguba takšnega druženja ganila v srce, kot je to bilo v primeru Margaret. Vsekakor pa je karanje v zvezi s tem pomagalo Laurie: ‚Sedaj ponovno oznanjujem. Moj zakon in družina, pa tudi jaz sama, smo zaradi mojih sprememb močnejši.‘

25. Kakšno gledišče ima ponovno sprejeta oseba o Božjem karanju?

²⁵ Upoštevaj še občutke osebe, ki je bila izključena in kasneje sprejeta nazaj. Sandi piše: ‚Rad bi se zahvalil za zelo koristne in poučne [prej omenjene] članke o karanju in izključitvi. Srečen sem, ker Jehova toliko ljubi svoje ljudstvo, da je poskrbel, da bi njegova organizacija ostala čista. To, kar se lahko opazovalcem zdi kruto, je potrebno in resnično ljubeče. Hvaležen sem, ker je naš Oče ljubeč Bog, ki je pripravljen odpuščati.‘

26. Kakšen sad pravičnosti lahko dobimo, če sprejmemo karanje? (Psalm 94:10, 12)

²⁶ Naš Bog, ki zahteva, da se neskesanega prestopnika odstrani iz skupščine, nam prav tako ljubeče daje vedeti, da je grešnik lahko sprejet nazaj v skupščino, če se pokesa in popravi. (Oseba, ki je sama izstopila iz skupščine, lahko prav tako zaprosi za sprejem v skupščino.) Tedaj ga lahko ‚poživijo‘ kristjani, ki bodo potrdili, da ga imajo radi. (2. Korinčanom 2:5—11; 7:8—13) Res, tako je, kot je pisal Pavel: »Nobeno karanje se v istem hipu ne zdi prijetno, ampak nadležno; kasneje pa prinaša tistim, ki jih je izučilo, sad miru, namreč pravičnost.« (Hebrejcem 12:11, NS)

[Podčrtne opombe]

Da si bomo zapomnili

◻ Na katere načine je lahko izključitev oblika karanja?

◻ Zakaj se vedenje kristjana do izključenih oseb razlikuje od kristjanovega vedenja do grešnikov iz sveta?

◻ Katero svetopisemsko navodilo bi morali imeti v mislih tudi kadar gre za izključenega sorodnika?

◻ Kakšna je bila odločitev prizivnih sodišč v sporu, ki ga je sprožila oseba, ki je sama izstopila iz skupščine?

◻ Kaj se lahko naučimo o izključitvi iz nekaterih osebnih izpovedi?

[Poudarjeno besedilo na strani 10]

‚Ko je bila izključena moja sestra Margaret, je bila preizkušena moja lojalnost do Božjih zakonov, kajti pretrgati je bilo treba vse stike z njo. Tako smo jaz in moja družina imeli priložnost dokazati, da verjamemo, da je Jehovin način najboljši.‘ Lynette

[Okvir na strani 13]

Izobčenje — kakšen učinek?

Angleški zgodovinar Edward Gibbon je pisal o primernosti in učinku izključitve v obdobju po času apostolov:

»Nedvomno ima vsaka skupnost pravico izobčiti iz svoje sredine in oddaljiti od koristi, ki jih ima kot takšen, člana, ki je zavračal in kršil pravila, ki jih je večina sprejela. ... Posledice izobčitve so bile začasne [zemeljske] pa tudi duhovne narave. Kristjan, ki so ga izobčili, je bil prikrajšan pri sleherni dolžnosti zvestih. Religiozne vezi in zasebna prijateljstva so razpadla.