Evangelisti sodelujejo v svetovni žetvi

»Ko kazalci na uri hitijo proti Harmagedonu, Jehovine priče povečujejo svojo dejavnost, da bi nas čimveč rešili pred tem strašnim uničenjem.« Uvodnik Iana Boynea v »The Sunday Gleaner«, 15. marca 1987, Kingstone, Jamajka.

PISEC zgoraj omenjenega uvodnika ima prav. Jehovine priče verjamejo, da je Harmagedon, v katerem bo Bog uničil brezbožne, blizu in da človeštvo sedaj živi v času božanske sodbe. (Razodetje 14:6, 7) Zato morajo ljudje slišati dobro vest. Jezus Kristus, največji evangelist vseh časov, je spravil v pogon organizacijo, ki je v prvem stoletju oznanjevala »do skrajnih mej sveta«. (Apostolska dela 1:8, JP; Kološanom 1:23) Za naše dni pa je napovedal podobno oznanjevalsko delo. (Matej 24:14) Organizacija, ki danes opravlja to delo, je sestavljena iz Jehovinih prič, ki z občutkom nujnosti oznanjujejo dobro vest o Božjem kraljestvu v 210 državah in področjih.

Jehovine priče pa ljudi, razen tega, da jim oznanijo dobro vest, tudi poučujejo. Jezus je svojim sledilcem zapovedal: »Pridobivajte učence izmed ljudi vseh narodov, ... učite jih naj izpolnjujejo vse, kar sem vam jaz zapovedal.« (Matej 28:19, 20) Radi bi vam predstavili nekaj ljudi, katerim je njihovo oznanjevanje in poučevanje koristilo.

Mehika

Seznanite se z Virginio. 110 let ima in želi vam povedati, da »ni nikoli prepozno, da bi spoznali in služili Jehovi«. Kot mlada ženska je bila tako predana, da se je štiri leta oblačila v posebno religiozno oblačilo. »Toda nekaj je manjkalo,« pravi. Nikjer ni mogla najti zadovoljivih odgovorov na svoja biblijska vprašanja. Ko je svojega učitelja v cerkvi vprašala, kako je ime Bogu, ji je odgovoril: »Bogu je ime Bog.«

Toda stvari so se spremenile leta 1983, ko je njena vnukinja pričela preučevati Biblijo z Jehovinimi pričami. Vnukinja je odgovorila na Virginijino vprašanje, namreč, da je Bogu ime Jehova. (Psalm 83:18) To je Virginio navedlo, da je sama pričela preučevati Biblijo z Jehovinimi pričami. Dve leti kasneje, 2. junija 1985, se je, stara 108 let, krstila.

»Tega dne se rada spominjam,« pravi, »kajti tistega dne sem pričela živeti. V svojih letih oznanjujem pet ali šest ur mesečno, pri hoji si pomagam s palico. Raje hodim peš kot pa se vozim z avtom. Tako ostajam v dobri formi.«

Indija

»Bil sem krajevni razgrajač in pravi pridanič,« pravi moški, ki je bil suženj mnogih pregreh. »Tihotapil sem mamila, igral mutko [vrsta igre s kocko] in strastno kadil cigarete, s katerimi so me oskrbovale moje skrivnostne stranke. Navadil sem se tudi alkohola – vse to sem počel kljub temu, da sem hodil v cerkev.« Toda, ko se je pri njem doma zglasila Jehovina priča in je pričel preučevati Biblijo ter živeti po biblijskih nasvetih, se je njegovo življenje spremenilo. (Pregovori 2:1–22; 2. Timoteju 3:16) Sedaj z ženo in dvema hčerkama pomaga drugim, da bi se osvobodili takšnih pregreh.

Belgija

Mlad par se je ogorčeno jezil na Boga. Zakaj? Njun prvi otrok, hči, je umrla deset dni po rojstvu. Njun drugi otrok se je rodil pohabljen. In tretji, ki je izgledal močan in zdrav, je nepričakovano umrl po petih mesecih. Mati ni mogla verjeti, da bi ljubeči Bog dopustil takšno tragedijo, ko imajo vendar mnogi ljudje, ki sprijeno živijo, zdrave otroke.

Kmalu zatem je neka Jehovina priča v soseščini oznanjevala od hiše do hiše in se oglasila pri njej. Ko je Priča govorila, da je Bog človeštvu obljubil srečno bodočnost, je ženska rekla, da si ne zamišlja Boga kot ljubečega nebeškega Očeta. (Psalm 37:10, 11) Vendar je sprejela biblijsko literaturo. Ko jo je Priča še večkrat obiskala, je biblijska dobra vest postopoma začela mehčati njeno srce in začela je zaupati Bogu. Sedaj sta oba z možem trdno prepričana, da bo Jehova njunega pohabljenega fantka v bodočem zemeljskem raju ozdravil, njuna druga dva otroka pa obudil iz mrtvih. (Janez 5:28, 29; Razodetje 21:1–4)

Portugalska

Nekega nedeljskega jutra se je zakonski par pogovarjal z neko gospo, ki je nosila polno torbo živil. To je bilo njihovo prvo, vendar ne zadnje srečanje. Zakonski par, Jehovini priči, sta jo srečala, ko sta oznanjevala, pohvalila sta njeno skrb za gmotne potrebe njene družine. Vprašala pa sta jo, kdo lahko zadovolji potrebe ljudi? Sama sta tudi odgovorila na vprašanje, in sicer, da lahko to stori Bog. (Psalm 107:8, 9; Izaija 33:24) »Ali on lahko reši tudi moj problem?« je gospa glasno vprašala. Priči sta pritrdili in povabila ju je k sebi domov, kjer so pričeli preučevati Biblijo. Njen soprog je opazil, da postaja žena boljša, zato se je pridružil biblijskemu študiju in po kratkem času je tudi sam spremenil svoje življenje.

Kasneje je gospa Pričama povedala, da je, preden je tisto nedeljsko jutro govorila z njima, že 2 krat poskušala narediti samomor. Bila je močno razburjena, ker se je njen soprog hotel ločiti od nje. Sedaj ona, njen soprog in njuni otroci skupaj naprej spoznavajo dobro vest.

Tajska

Žensko, ki je živela v severnem delu te države, so večino življenja napadali demoni. Ko se je srečala z Jehovinimi pričami, ki so opravljali svoje delo evangeliziranja, je vzela nekaj biblijske literature in sprejela biblijski študij na domu. Po dveh mesecih preučevanja je spoznala, kaj o tem govori Sveto pismo in je iz svoje hiše odstranila vse predmete, ki so bili povezani z lažnim čaščenjem, kot so maliki, uničila pa je tudi dragoceno spiristično hišo, ki je bila zgrajena za zaščito njene družine pred zlobnimi silami. (Apostolska dela 19:19; 1. Korinčanom 10:21; 1. Janezov 5:21) Sedaj jo demoni ne napadajo več in se je lahko posvetila temu, da drugim pomaga spoznati edinega pravega Boga Jehovo.

Kenija

Ko so vodji neke skupine kriminalcev dejali, da ga imajo za tako nevarnega, da je policija dobila ukaz, naj streljajo nanj, če ga vidijo, je le smeje skomignil z rameni. Toda kmalu potem se ni posrečil eden izmed napadov njegove skupine. Nenadoma se je znašel sam, obkrožen z razjarjeno množico, ki ga je bila pripravljena linčati. V tem trenutku mu je prišla na pomoč policija, odpeljali so ga in ga dali v zapor, kjer naj bi počakal pričetek sojenja.

Njegov odvetnik mu je predlagal več načinov zanikanja krivde. Toda, ko je bil v celici, se je spomnil obiskov neke Jehovine priče pred nekaj leti. Pričel je obžalovati svoje zločinsko ravnanje in je molil k Bogu za pomoč. Pravzaprav je molil k Jehovi po imenu. (Primerjaj Apostolska dela 10:1, 2.) Na sodnikovo presenečenje je ta kriminalec na sodišču priznal svojo krivdo. Zato ga je sodnik sorazmerno blago sodil: namesto na smrt, je bil obsojen na 10-letno kazen v najbolj strogo varovanem zaporu.

Za rešetkami je vneto bral biblijsko literaturo in vedno znova molil k Bogu, prosil ga je, če je mogoče, da bi, se njegova kazen zmanjšala, tako da bi Mu lahko služil. Nepričakovano mu je bilo rečeno, da so mu kazen zmanjšali za polovico. Tako je bil po petih letih izpuščen in je pričel preučevati Biblijo z Jehovinimi pričami. Kmalu nato se je krstil in danes je njegov cilj polnočasno delo evangeliziranja.

To je le nekaj primerov o tem, kako Jehovine priče spolnjujejo svojo nalogo in obveznost, da evangelizirajo »do skrajnih mej sveta«. Podobnih doživljajev bi lahko povedali na tisoče. Ali še vedno dvomiš, da so Jehovine priče danes pravi evangelisti?