Ti lahko koristi, če se bojiš Boga?
»Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.« PROPOVEDNIK 12:13
1., 2. a) Na čem naj temelji naše čaščenje Boga b) Kaj drugega Bog še zahteva? (5. Mojzesova 13:12)
ALI ti izraz »boj se Boga« zveni tuje? Mnogi mislijo, da se Boga, če ga iskreno ljubijo, ni treba tudi bati. Ali ga res lahko ljubimo in se ga hkrati bojimo? Če da, kako nam tedaj lahko koristi, če se bojimo Boga?
2 Sveto pismo odkriva, da mora naše čaščenje in služba Bogu temeljiti na ljubezni. Jezus je to pojasnil, ko nam je dejal, da moramo ljubiti Jehovo z vsem srcem, dušo, umom in močjo. (Marko 12:30) Toda v njegovi Besedi je poudarjeno tudi, da se moramo bati Boga. V Propovedniku 12:13 nam je zelo odločno povedano: »Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.« Ali je Jehova protisloven, ker od nas zahteva, da ga istočasno ljubimo in se ga bojimo?
3. Kaj si moramo zapomniti glede strahu?
3 Pravzaprav ne – če pomislimo na to, da poznamo več različnih vrst strahu. Ob besedi strah ljudje običajno pomislijo na bolesten občutek strahu, ko nimamo več upanja in ne poguma. Očitno Jehova ne bi želel, da se ga bojimo na tak način. Naš nebeški Oče želi, da pridemo k njemu tako, kot bi otrok prišel k svojemu očetu, ker ve, da ga oče ljubi, vendar pa se istočasno boji, da mu ne bi ugajal. Če nas je tako strah Boga, tedaj bomo, kadar bomo v skušnjavi, da storimo kaj napačnega, ostali poslušni našemu nebeškemu Očetu. To je tisti pravi »pobožni strah« (NS), ki ga morajo imeti kristjani. (Hebrejcem 5:7; 11:7)
4. Kakšnega strahu ne bomo občutili, če imamo ljubezen?
4 Jehova ni podoben brezčutnemu sodniku, ki bi le kaznoval svoje služabnike vsakič, ko zaspijo. Ne, on jih ljubi in želi, da bi uspeli. Kadar bomo naredili napako ali kaj zagrešili, nam strah pred Jehovo ne bo preprečil, da bi se z njim pogovorili o tem. (1. Janezov 1:9; 2:1) Naš spoštljivi strah pred Jehovo ni enak strahu pred tem, da bomo odklonjeni ali zavrnjeni. Kot beremo v Prvem Janezovem pismu 4:18: »V ljubezni ni strahu, saj popolna ljubezen odganja strah. Strah je namreč povezan s kaznijo.« »Popolna ljubezen« pa ne pomeni, da ne spoštujemo in da se ne bojimo Jehove kot našega Stvarnika in dajalca življenja. (Psalm 25:14)
Upoštevaj koristi
5. a) Kako edino lahko dosežemo modrost? b) Kaj je nekdanjega uživalca mamil navedlo, da je spremenil svoj nespametni način življenja?
5 Poglejmo nekaj koristi, ki jih prinese »strah Jehovin«. Na primer, strah vodi do prave modrosti. Ljudje so to modrost skušali pridobiti na različne načine in ni jim bilo žal truda, vendar niso uspeli, ker so zanemarili osnovno načelo: »Strah Jehovin je začetek modrosti.« (Psalm 111:10; Pregovori 9:10) Upoštevaj, kako je takšen strah pomagal modro ravnati nekomu, ki je bil prej zasvojen z mamili. Takole je pojasnil: »Ko sem pridobival spoznanje o Bogu me je obenem začelo biti strah pred tem, da bi ga prizadel ali da mu ne bi ugajal. Vedel sem, da me gleda in želel sem si pridobiti njegovo naklonjenost. To me je navedlo, da sem uničil mamila, ki sem jih imel, vrgel sem jih v straniščno školjko.« Ta moški je premagal svojo škodljivo navado, predal svoje življenje Jehovi in mu sedaj služi v Johannesburgu, v Južni Afriki.
6. Kako nas bo »strah Jehovin« zaščitil pred slabimi stvarmi in do česa nas bo vodil?
6 Ali bi se ti rad ognil slabih stvari? »Strah Jehovin je sovražiti hudo.« (Pregovori 8:13) Da, takšen pravi strah te lahko zaščiti pred mnogimi slabimi navadami, ki jih Bog obsoja: kajenje, zloraba mamil, pijanstvo in spolna nemorala. In razen tega, da ugajaš Jehovi, se zaščitiš pred strašnimi stvarmi, ki so doletele ljudi, sem spadajo tudi grozne bolezni, ki so se jim izpostavili. (Rimljanom 1:26, 27; 12:1, 2; 1. Korinčanom 6:9, 1. Tesaloničanom 4:3–8) Če se bojiš Boga se ne boš ognil le slabih in sprijenih stvari, ampak ti bo to pomagalo, da boš počel le čiste in koristne stvari, kajti rečeno nam je: »Strah Jehovin je čist.« (Psalm 19:9)
7., 8. a) Kako se iz doživetja nekega dekleta vidi, da »strah Jehovin« vodi do sreče? b) Naštej še druge koristi, ki jih imajo tisti, ki se bojijo Jehove.
7 Nadaljnji cilj, ki ga želi doseči večina ljudi, je sreča. Kako bi jo lahko ti dosegel? Božja beseda pravi: »Srečen je človek, ki se boji Jehove.« (Psalm 112:1, NS; 128:1) To potrjuje doživetje neke najstnice. Vpletla se je v vse vrste prepovedane spolnosti, pa tudi v spiritizem in krajo. Pričela je preučevati Biblijo in uvidela je, da mora poslušati Jehovo in se ga bati. Takole pravi: »Nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo, je bilo to, da sem spoznala Jehovo. Jehova mi je pomagal, da sem našla resnico in srečo. Mislim, da mu mnogo dolgujem, ker mi je odprl oči in mi dal priložnost, da resnično razmislim in se odločim zanj. Sedaj želim drugim ljudem pomagati, da bi našli to srečo.«
8 Jehova je prav tako obljubil, da bo nagradil tiste, ki se ‚bojijo njegovega imena‘. (Razodetje 11:18) Poleg tega je »strah Jehovin za življenje: v obilosti boš prebival in zlo te ne obišče.« (Pregovori 19:23) Res je, »strah Jehovin« nam bo prinesel vse, kar bomo kdajkoli potrebovali. Skupaj s ponižnostjo prinaša »bogastvo in čast in življenje«. (Pregovori 22:4; 10:27)
9. Zakaj »strah Jehovin« vodi do edine razumne življenjske poti? (Job 28:28; Mihej 6:9)
9 Ali nas vse to ne spodbuja, da se bojimo pravega Boga? Res je, »strah Jehovin« zelo nagrajuje. Vodi do vseh stvari, ki nam prinašajo pravo zadovoljstvo – to pa se danes bolj poredko dogaja. Kako spodbudne so naslednje besede: »Grešnik stokrat hudo stori in še dolgo živi. Vendar tudi vem, da bo dobro tem, ki se Boga boje, prav zato, ker se ga boje; in da hudobnežu ne bo dobro in si ne bo podaljšal dni kakor senca, ker se ne boji Boga«! (Propovednik 8:12, 13, EI) Kdo si ne želi, da bi se stvari zanj ‚dobro iztekle‘? Takšno srečo bodo uživali samo tisti, ki se bojijo Boga. (Psalm 145:19, NS)
10. Naštej nekaj važnih razlogov, ki bi nas morali navesti, da se bojimo Boga.
10 Ali se ne bomo zato odločili, da bomo globoko spoštovali našega nebeškega Očeta Jehovo in se ga bali? Resnično bi nas moralo biti strah pred tem, da mu ne bi ugajali. Mi globoko cenimo milost in dobroto, ki nam jo je izkazal. Vse, kar imamo, je od njega. (Razodetje 4:11) Povrhu tega pa je vrhovni Sodnik, Vsemogočni, ki lahko usmrti tiste, ki mu niso poslušni. »Delajte s strahom in trepetom za svoje zveličanje,« spodbuja apostol Pavel. (Filipljanom 2:12, JP; Ozea 3:5; Luka 12:4, 5)
11. a) Katerega gledišča bi se kristjani v teh zadnjih dneh morali ogibati? b) Kakšnega duha bi morali razvijati?
11 Nič ne kaže, da bi lahko bili rešeni, če bi samo sanjarili, se kar najmanj trudili in upali, da se bo zadeva že nekako dobro iztekla. Takšnega stališča ne bi smeli imeti kristjani, ki si v teh zadnjih dneh prizadevajo ostati v dobrem odnosu z Njim, ki vidi naravnost v njihova srca in pozna njihove najgloblje misli in nagibe. (Jeremija 17:10) Jehova priznava samo tiste, ki imajo pravo spoznanje o njem. Takole pravi: »Jaz pa gledam na tega, ki je ponižen, ki je potrt v duhu in se trese pred mojo besedo.« (Izaija 66:2, EI)
Moramo se naučiti bati se jehove
12. a) Katere prednosti je za razliko od drugih narodov užival Izrael? b) Kaj je Jehova pričakovai za povračilo?
12 Ker smo seznanjeni z Jehovinim načinom ravnanja z Izraelom, lahko to v naše misli še bolj vsadi potrebo po tem, da se ga bojimo. Noben drug narod ni od Suverena vesolja bil deležen tolikšne skrbi in pozornosti. (5. Mojzesova 4:7, 8, 32–36; 1. Samuelova 12:24) S svojimi očmi so Izraelci videli, kaj je Jehova storil Egipčanom, ki se ga niso bali in so zasužnjili ter zatirali njegovo ljudstvo. Kaj je pričakoval v zameno? »Zberi ljudstvo, može in žene in otročiče in tujce, ki so v tvojih mestih, da bi čuli in da bi se učili bati se Jehove Boga vašega in paziti, da izpolnjujejo vse besede tega zakona; da bi slišali tudi njihovi otroci, ki še ne umejo tega, in se učili bati se Jehove, vašega Boga, vse dni, dokler boste živeli v deželi, v katero greste čez Jordan, da jo posedete.« (5. Mojzesova 31:12, 13; 14:23)
13. Kaj bi morala biti prvenstvena skrb staršev glede otrok?
13 Podobno kot je bilo z Izraelci, se morajo tudi Božji sodobni služabniki »naučiti bati se Jehove«. Kolikšna odgovornost je vsem nam naložena – še posebej staršem! Starši, vprašajte se: ‚Kako lahko pomagam svojim otrokom, da se bodo v srcu bali Jehove?‘ Kaj drugega, če ne to, jim bo nekega dne, ko bodo odrasli in bodo odšli zdoma, nudilo zaščito v duhovnem, duševnem in gmotnem pogledu? Sam Jehova je poudaril pomen tega, ko je prosil: »O, da bi imeli tako srce, da bi se me bali in spolnjevali vse moje zapovedi vse dni, da bi bilo dobro njim in njihovim otrokom vekomaj!« (5. Mojzesova 5:29, EI; 4:10)
14. Povej, na kateri dejavnik bi morali starši misliti pri vzgoji otrok, da bi se le-ti bali Jehove in pojasni, kako lahko ravnajo v skladu s tem.
14 Vsak kristjan, ki je osnoval družino, se bo strinjal, da to ni lahka naloga. Vendar pa Božja navdihnjena beseda starše opozarja na nekaj važnih dejavnikov. Važno je: začeti, ko so otroci majhni. Koliko naj bodo stari? Ko so se Izraelci zbrali, da bi jih Jehova poučil, so med njimi bili »otročiči«. (5. Mojzesova 29:10–13; 31:12, 13) Očitno so ob takšnih priložnostih prišle tudi Izraelke z dojenčki, saj so se morali vsi zbrati. Od »detinstva« so se njihovi sinovi in hčere učili, da morajo na takšnih zborovanjih biti mirni in poslušati (2. Timoteju 3: 15, JP) Zato na sestanke prinesite svoje »otročiče«. Prav tako jih vključite v službo oznanjevanja, takoj ko so v njej zmožni sodelovati. Mnogi mladi so se naučili ponuditi časopis ali traktat še preden so začeli hoditi v šolo. Zgodaj prični učiti svoje »otročiče«, da se bodo ‚bali Jehove‘.
15. Navedi drugi dejavnik in povej, kako mu lahko starši zadostijo?
15 Drugi dejavnik je doslednost. To nam bo uspelo, če se bomo pri vzgoji, karanju in poučevanju otrok vedno držali Božje besede. Tudi pri sprostitvi ali rekreaciji bodi dosleden in dovoli, da biblijska načela narekujejo, kaj smemo delati ob takšnih priložnostih. (Efežanom 6:4) To bo seveda zahtevalo marljivost, kot to Božja beseda jasno naznanja: »Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom, ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po potu, ko se ulegaš ali ko vstajaš.« (5. Mojzesova 6:4–9, EI; 4:9; 11:18–21) Če boš tako dosledno ravnal vseskozi, bo to tvojemu otroku pomagalo, da se bo v srcu bal Jehove.
16. a) Navedi tretji dejavnik in povej, zakaj je tako pomemben? b) Katera vprašanja si lahko postavijo starši?
16 Starši si morajo prav tako prizadevati, da bi v srca in misli svojih otrok vtisnili zavest, da se tudi oni sami, kot starši, »bojijo Jehove«. (Psalm 22:23) To lahko storijo tako, da pri vzgoji in karanju svojih otrok uporabljajo teokratične nasvete. To je tretji dejavnik, ki ga je potrebno upoštevati. Vprašaj se: ‚Ali redno preučujem Biblijo s svojimi otroki?‘ ‚Ali pomagam svojim otrokom v polni meri izkoristiti pomožna sredstva, kot je Moja knjiga biblijskih zgodb in Poslušati velikega učitelja?‘ ‚Ali pri starejših otrocih uporabljam knjigo Uporabi svojo mladost za najboljše in članke »Mladi vprašujejo« iz časopisa Prebudi se?‘ ‚Ali poskrbim za dobro sprostitev in zabavo, ki ne bo škodljivo vplivala na moje otroke?‘ ‚Ali upoštevam stališče Jehovine organizacije do visokošolskega študija?‘ ‚Ali dosledno temu poučujem svoje otroke?‘ ‚Ali bodo cilji, ki sem jih postavil svojim otrokom, pripomogli h temu, da bodo otroci razvili »pobožen strah«?‘ (Hebrejcem 5:7, NS)
17. Komu koristi, če se otroci naučijo bati Jehove? Ponazori.
17 Če boš storil vse, kar lahko, da bi otroke poučeval v »strahu Jehovinem«, tedaj to ne bo koristilo in razveseljevalo le tvojih otrok, ampak tudi tebe. Na primer, Jehovina priča, ki se, kot sama pravi, ob koncu dneva počuti kot »pretepena«, je mnenja, da se je bilo vredno potruditi, ko sliši svojo sedemletno hčerko moliti k Jehovi. Oko se ji orosi in v grlu jo stisne, ko posluša hčerkino molitev: »Dragi Jehova, hvala ti za vse dobre stvari, ki si jih danes storil zame. In hvala ti za mojo hrano. Pomagaj vsem bratom po zaporih in taboriščih, da bi dobili hrano, Jehova, in tudi vsem suhim bratom in sestram v drugih državah. Tudi njim pomagaj, da bi dobili dovolj hrane, Jehova. Tistim, ki so bolni, pa pomagaj ozdraveti, da bi lahko šli na sestanke. Prosim te, naj angeli pazijo name, ko bom ponoči spala, Jehova, in na mojo mamico in očka, brata, babico in dedka in na vse brate in sestre v resnici. Po tvojem Sinu Jezusu, amen.«
18. Kako lahko drug na drugega vplivamo glede strahu pred Jehovo?
18 Glede strahu pred Jehovo se moramo zavedati, da s svojim zgledom vplivamo drug na drugega. Starši vplivajo na svoje otroke. Starešine in pomočniki vplivajo na svoje skupščine. Potujoči nadzorniki vplivajo na tiste, katerim služijo. Očitno je zaradi tega bilo izraelskim kraljem zapovedano, naj berejo Božji zakon vse dni svojega življenja, da bi sc »naučili bati se Jehove«. (5. Mojzesova 17:18–20) Zgled, ki bi ga kralji dali glede strahu pred Jehovo, bi lahko vplival na ves narod.
19. Kaj pričuje zgodovina glede lzraelcev?
19 Zgodovina pričuje, da se je Izrael kot narod prenehal bati Jehove. Mislili so, da jih bo tempelj v Jeruzalemu zaščitil podobno kot neke vrste talisman za »srečo«, vseeno če bodo poslušali njegove zakone ali ne. (Jeremija 7:1–4; Mihej 3:11, 12) Toda zmotili so se. Jeruzalem in njegov tempelj sta bila uničena. Pozneje, ko so ponovno postali narod, jim zopet ni uspelo imeti pravilnega strahu pred Jehovo. (Malahija 1:6) Iz te izkušnje se lahko mnogo naučimo in o tem bomo spregovorili v naslednjem članku.
20. Kako bi lahko povzeli, zakaj se moramo bati Jehove?
20 Zapomni si torej, da strah pred Jehovo ne slabi naše ljubezni do njega; prej jo krepi in ji vrača moč. S poslušnostjo do vseh njegovih zapovedi ne bomo dokazali le, da se bojimo Jehove, temveč da ga tudi ljubimo. Oboje je važno. Nemogoče je čutiti eno brez drugega. Zato je zelo važno, da starši v svoje otroke vsadijo pobožni strah in ljubezen do Jehove! In kolikšno radost to prinaša starim in mladim! Mi vsi pa bi morali čutiti enako kot psalmist, ko je dejal: »Zberi srce moje, da se bo balo tvojega imena.« (Psalm 86:11)
Točke za premislek
◻ Kako lahko Boga obenem ljubimo in se ga bojimo?
◻ Povej, kako nam koristi, če se bojimo Jehove?
◻ Katere tri dejavnike imajo starši na voljo, da bi pomagali svojim otrokom razviti srce, ki se boji Jehove?
◻ Kako lahko drug na drugega vplivamo glede strahu pred Jehovo?
[Slika na strani 10]
Strah pred Jehovo bo mladim pomagal zavrniti skušnjave, ki bi jih vlekle v slabo
[Slika na strani 11]
Starši bi morali otrokom pomagati razviti zdrav strah pred Jehovo