Zakaj se moramo bati Boga, ne ljudi

»STRAH pred ljudmi nastavlja zanko, kdor pa zaupa v Jehovo, bo obvarovan.« (Preg. 19:15, EI) S temi besedami nas star pregovor opozori na strah, ki dejansko deluje kot duševni strup – na strah pred ljudmi. Primerjan je z zanko. Zakaj? Zato, ker je majhna žival, na primer zajec, nemočna, kadar se ujame vanjo. Želi pobegniti, toda zanka jo neusmiljeno stiska. Žrtev je pravzaprav ohromela.

Če se bojimo ljudi, smo dokaj podobni temu zajcu. Morda vemo, kaj moramo narediti. Morda to celo želimo narediti. Toda strah nas ima v oblasti. Ohromeli smo in ničesar ne moremo ukreniti.

Strah pred ljudmi – zanka

Pomisli na nekaj primerov ljudi iz biblijskih časov, ki so se prav tako ujeli v zanko strahu. V Jozuetovih dneh je bilo pred vdorom Izraelcev v Kanaan tja poslanih dvanajst vohunov. Vohuni so se vrnili in poročali, da je dežela plodna in bogata, kakor je dejal Bog. Toda deset vohunov se je prestrašilo moči njenih prebivalcev. Ker so se ustrašili ljudi, so pri poročanju o njihovi moči pretiravali in povzročili, da se je v vse ljudstvo vlezel strah. Izraelci so zavrnili Božjo zapoved, naj vkorakajo v Kanaan in zavzamejo deželo. Zaradi tega so v naslednjih 40 letih domala vsi odrasli ljudje, z nekaj izjemami, izgubili življenje v puščavi. (4. Mojz. 13:21–14:38)

Jona je bil nadaljnja žrtev strahu pred ljudmi. Ko mu je bilo rečeno, da naj oznanjuje v velikih Ninivah, se je »dvignil«, da bi zbežal pred Jehovo v Tarsis«. (Jon. 1:3, EI) Zakaj? Ninivljani so bili znani kot kruti in nasilni ljudje, Jona pa je to očitno vedel. Strah pred ljudmi ga je navedel, da je pobegnil v nasprotno smer. Nazadnje je res sprejel nalogo. Toda najprej je bil na nenavaden način pokaran od Jehove. (Jon. 1:4, 17)

Zgodilo se, da so se celo kralji zbali ljudi. Ob neki priložnosti se kralj Savel sploh ni hotel pokoriti Božji zapovedi. Njegov izgovor? »Prestopil sem Jehovino povelje in tvoje besede. Bal sem se namreč ljudstva in bil pokoren njih glasu.« (1. Sam. 15:24, EI) Neki stoletij pozneje, ko so Jeruzalem oblegali Babilonci, je zvesti prerok Jeremija svetoval kralju Zedekiju naj se preda in tako prihrani Jeruzalemu mnogo krvoprelitja. Toda Zedekija tega ni hotel storiti. Zakaj? Jeremiju je priznal: »Bojim se Judovcev, ki so uskočili h Kaldejcem, da bi me izročili njih rokam, ki bi ravnali objestno z menoj.« (Jer. 38:19, EI)

Navsezadnje lahko strah zajame tudi apostola. Na dan, ko bi moral Jezus umreti, je svojim učencem dejal, da ga bodo vsi zapustili. Toda Peter je pogumno izjavil: »Gospod, s teboj sem pripravljen iti tudi v ječo in smrt« (Luk. 22:33, EI; Mat. 26:31, 33) Kako neresnične so bile te besede! Samo nekaj ur pozneje je Peter zaradi strahu zanikal, da je kdaj bil z Jezusom in dejal, da ga sploh ne pozna. Premagal ga je strah pred ljudmi! Da, strah pred ljudmi je res duševni strup.

Koga naj se bojimo

Kako lahko premagamo strah pred ljudmi? Tako da ga nadomestimo z mnogo bolj zdravim strahom. K tej vrsti strahu je spodbujal isti apostol, Peter, ko je rekel: »Boga se bojte.« (1. Pet. 2:17) Angel, ki ga je Janez videl v Razodetju, je zaklical človeštvu: »Bojte se Boga in dajte mu slavo.« (Raz. 14:7) Modri kralj Salomon je prav tako spodbujal k takšnemu strahu, ko je dejal: »Poslušajmo konec vse propovedi: ‚Boga se boj in zapovedi njegove spolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človeka.‘« (Prop. 12:13) Da, dolžni smo se bati Boga.

Strah pred Bogom prinaša koristi. Starodavni psalmist je zapel: »Res, blizu je [Jehova] njim, ki se ga boje.« (Ps. 85:9) Tudi biblijska prerokba poudarja: »Strah Jehovin pridaje dni.« (Preg. 10:27) Da, strah pred Jehovo je zdrav, koristen. ‚Toda,‘ boš morda dejal, ‚Jehova je ljubeč Bog. Zakaj bi se morali bati Boga ljubezni?‘

Naj se bojimo Boga ljubezni?

Zato, ker strah pred Bogom ni nizkoten, hromeč strah, ki zajame ljudi v nekaterih situacijah. To je strah, ki ga otrok čuti do svojega očeta, čeprav ga ljubi in ve, da ga tudi oče ljubi.

Strah pred Bogom je pravzaprav globoko spoštovanje Stvarnika, ki izhaja iz spoznanja, da je Bog popolno poosebljenje pravičnosti, pravice, modrosti in ljubezni. Vključuje zdravo bojazen pred tem, da ne bi ugajali Bogu, ker je Vrhovni sodnik, ki lahko nagradi ali kaznuje. »Strašno je pasti v roke živega Boga,« je zapisal apostol Pavel. (Hebr. 10:31) Božje ljubezni ne bi smeli jemati kot nekaj samoumevnega, pa tudi njegovih sodb ne gre podcenjevati. Zato nas Biblija opominja: »Strah Jehovin je začetek modrosti.« (Preg. 9:10)

Zapomniti bi si morali, da Jehova, čeprav ima moč, da kaznuje tiste, ki so mu nepokorni – in je to pogosto tudi storil – nikakor ni krvoločen ali krut. Resnično je Bog ljubezni, čeprav je včasih, kakor so tudi ljubeči starši, upravičeno jezen. (1. Jan. 4:8) Zato je strah pred njim zdrav. Navaja nas, da smo pokorni njegovim zakonom, ki so zasnovani v naše dobro. Pokornost Božjim zakonom osrečuje, nepokornost pa vedno prinaša slabe posledice. (Gal. 6:7, 8) Psalmist je bil navdihnjen, da objavi: »Bojte se Jehove, njegovi sveti, ker nič ne manjka njim, ki se ga boje.« (Ps. 34:9, EI)

Koga se bojiš ti

Kako nam Božji strah pomaga premagati strah pred ljudmi? Ljudje nas lahko zasmehujejo ali celo preganjajo zato, ker delamo, kar je prav in s tem se seveda pritiska na nas. Toda spoštljiv strah pred Bogom nas bo navedel, da se bomo držali prave poti, ker se bojimo, da mu ne bi ugajali. Razen tega nas bo ljubezen do Boga navedla, da razveselimo njegovo srce. Razen tega se spomnimo, da nas Bog bogato nagrajuje, ker delamo, kar je pravilno in to povzroči, da ga še bolj ljubimo in da želimo delati njegovo voljo. Uravnovešeno gledišče o Bogu nam torej pomaga premagati vsak strah pred ljudmi.

Na primer, na mnoge se pritiska, da bi napačno ravnali, ker se bojijo, kaj bodo rekli njihovi vrstniki. Mladi v šoli morda kadijo, grdo govorijo, se bahajo z izkušnjami iz spolnosti (resničnimi ali izmišljenimi) ali pa celo poskušajo alkohol ali mamila. Zakaj? Ne vedno zato, ker bi to hoteli, ampak iz strahu, kaj bodo rekli njihovi vrstniki, če bodo drugače ravnali. Najstnikom je lahko zbadanje in zasmehovanje enako težko prenašati kot pravo preganjanje.

Tudi na odrasle se pritiska, da bi napačno ravnali. Morda bo šef delavcu naročil, naj stranki izda večji račun ali napiše lažno prijavo za davčno službo, da bi tako zmanjšal davčne obveznosti. Kristjan morda misli, da bo izgubil delo, če tega ne bo naredil. Tako ga lahko strah pred ljudmi navede k napačnemu ravnanju.

V obeh primerih bi lahko zdrav strah pred Bogom in spoštovanje do njegovih zapovedi kristjanu pomagala, da ga ne bi ohromil strah pred ljudmi. Ljubezen do Boga pa bi ga odvrnila od vpletanja v postopke, ki jih Bog prepoveduje. (Preg. 8:13) Poleg tega mu bo njegova vera v Boga zagotovila, da ga bo Bog, če bo ravnal v skladu s svojo biblijsko šolano vestjo, podprl, ne glede na to, kaj se bo zgodilo. Apostol Pavel je svojo vero izrazil s temile besedami: »Vse premorem v njem, ki mi daje moč.« (Fil. 4:13, EI)

Biblija vsebuje številne primere mož in žena, ki so celo pod težkimi preizkušnjami ostali zvesti Bogu. Taki so »izkusili zasmehovanje in bičanje, pa še verige in ječo. Kamnali so jih, žagali, umirali so pobiti od meča.« (Hebr. 11:36, 37, EI) Takšni ljudje niso dovolili, da bi strah pred ljudmi nadzoroval njihove misli. Namesto tega so hodili po enaki modri smeri, ki jo je svojim učencem pozneje nakazal Jezus: »Ne bojte se tistih, ki ubijajo telo, duše pa ne morejo ubiti. Raje se bojte njega [Boga], ki lahko v geheni uniči dušo in telo.« (Mat. 10:28, NS)

Prvi kristjani so lahko vzdržali vsakovrstne težave, preskušnje in preganjanja »zaradi evangelija«, ker so upoštevali Jezusov nasvet, naj se raje bojijo Boga kot pa ljudi. (Filem. 13) Omembe vreden zgled je apostol Pavel. V svojem drugem pismu Korinčanom je prikazal, kako ga je strah pred Bogom opogumil, da je lahko zdržal zaporne kazni, udarce, kamnanje, brodolome, različne nevarnosti na cestah, noči brez spanja, lakoto, žejo, mraz in goloto. (2. Kor. 11:23–27)

Strah pred Bogom je ojačal tudi prve kristjane, ki so doživljali kruta preganjanja v rimskem cesarstvu, ko so nekateri bili vrženi zverem v areno. V srednjem veku so pogumne vernike javno sežigali, ker niso hoteli delati kompromisov glede svojega verovanja. Med zadnjo svetovno vojno so kristjani raje trpeli in umirali v koncentracijskih taboriščih, kot pa počeli nekaj, kar Bogu ne ugaja. Kolikšno moč ima Božji strah! Seveda, če je okrepil kristjane, da so v tako težavnih okoliščinah premagali strah pred ljudmi, lahko tudi nas ojača v vsaki situaciji, v kateri bi se znašli.

Satan Hudič si danes na vso moč prizadeva, da bi nas navedel v ravnanje, ki Bogu ni všeč. Pravi kristjani bi morali biti enako odločni kot apostol Pavel, ki je napisal. »Mi pa nismo izmed tistih, ki se umikajo v svojo pogubo, temveč izmed tistih, ki verujejo in si rešijo dušo.« (Hebr. 10:39) Strah pred Bogom je resnični izvor moči. Z njegovo pomočjo »lahko smelo govorimo: ‚Jehova mi je pomočnik, ne bom se bal; kaj mi bo storil človek?‘« (Hebr. 13:6)

[Slika na strani 7]

Strah pred Bogom je Pavla opogumil, da je vse prenesel – tudi udarce, zapiranje in celo brodolom. (2. Kor. 11:23–27)