Govoriti o slavi Božjega kraljestva
»Slavo kraljestva tvojega naj razglašajo in govore o mogočnosti tvoji.« – PSALM 145:11
1. Zakaj nas je Jehova v glavnem obdaril s sposobnostjo govora?
JEHOVA nam je sposobnost govora podelil z določenim namenom. (2. Mojzesova 4:11) Glavni namen je v tem, da bi z naših ustnic »vrela hvala«. (Psalm 119:171, 172) Kot je dejal psalmist David: »Hvalijo te naj, Jehova, vsa dela tvoja, in slave te naj, Jehova, vsa dela tvoja, in slave te naj tisti, ki jim izkazuješ milost. Slavo kraljestva tvojega naj razglašajo in govore o mogočnosti tvoji, da oznanijo sinom človeškim slavne čine njegove in slavo in lepoto njegovega kraljestva. Kraljestvo tvoje je vseh vekov kraljestvo in gospostvo tvoje od roda do roda.« (Psalm 145:10–13)
2. Na kakšne načine smo spodbujeni, da iz naših ust »vre hvala« Bogu?
2 Maziljeni sledilci Jezusa Kristusa in njihovi tovariši, člani »velike množice«, prizadevno slavijo Jehovo, »Kralja večnosti«. (Razodetje 7:9; 15:3) Z marljivim preučevanjem Biblije s pomočjo Stražnega stolpa in drugih krščanskih izdaj, lahko dosežemo točno spoznanje o Bogu, ki je kot izvir čiste, osvežujoče, življenje dajajoče vode. Tako bo tudi v našem primeru ‚studenec modrosti postal prekipevajoč potok‘. (Pregovori 18:4, NS) Spodbuja se nas k temu, da bi z naših ustnic »vrela hvala« pri oznanjevanju od hiše do hiše in drugih zvrsteh službe oznanjevanja. Prav tako pa imamo biblijski motiv za priložnostno pričevanje.
Svetopisemski poprejšnji primer
3. Prosimo, navedi Jezusov primer priložnostnega pričevanja.
3 Po maziljenju s svetim duhom je Jezus prvič dal pričevanje v svojem stanovanju, kamor je povabil Janeza, Andreja in očitno tudi Petra. Tam so preživeli ves dan in verjetno jim je veliko reči oznanil v priložnostnem pogovoru. (Janez 1:35–42) Očitno je Jezus čisto neuradno – »ko je šel mimo« – ugledal Mateja na mitnici in ga povabil »Pojdi za menoj« in Matej je takoj šel z njim. (Matej 9:9, NS)
4. Kaj je Jezus dejal, ko je pričeval Samarijanki in do česa je to vodilo?
4 Jezus je bil najboljši primer ‚potoka prekipevajoče modrosti‘. Čeprav je lačen in utrujen obsedel pri Jakobovem studencu blizu Siharja, je dal pričevanje Samarijanki, ki je prišla po vodo. »Kdor pa bo pil vodo, ki mu jo bom dal jaz, ne bo nikoli žejen,« je dejal Jezus, »ampak bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem vrelec vode, ki žubori v večno življenje.« To priložnostno oznanilo je bilo povod, da je Jezus pričeval še skupini ljudi, ki jih je ta ženska spodbudila, naj se zberejo in poslušajo, kar jim ima povedati. (Janez 4:6–42, JP)
5. Kakšen zgled glede priložnostnega oznanila sta nam dala evangelist Filip in apostol Pavel?
5 Evangelist Filip je pozdravil potnika na vozu, ki je peljal mimo, in ko je videl, da le-ta bere Izaijevo prerokbo, mu je še on govoril o tem. Filip je bil povabljen na voz in je etiopskemu evnuhu pojasnil »dobro vest o Jezusu«. Evnuh je uvidel vrednost te vesti in se je dal krstiti. (Apostolska dela 8:26–38) Ko se je Pavel v močnem potresu v Filipih rešil jetniških okov, je izkoristil priložnost in pričeval ječarju. Rezultat? »Pri priči se je dal krstiti z vso svojo družino.« (Apostolska dela 16:19–34, JP)
6. Kakšno vlogo je verjetno igralo priložnostno pričevanje v dejavnosti Jezusovih učencev po usmrtitvi Štefana?
6 Danes je priložnostno pričevanje eno izmed sredstev oznanjevanja dobre vesti, kjer je naše krščansko delo omejevano. Celo če smo preganjani nas bo naše srce spodbujalo, da govorimo o veličastnem Božjem kraljestvu. Potem ko so Štefana kamenjali do smrti, se je večina preganjanih učencev razkropila. Vendar so še naprej prizadevno oznanjali dobro vest in nedvomno so vest o Kraljestvu oznanjali tudi priložnostno. (Apostolska dela 8:4–8; 11:19–21)
7. Kaj je Pavel naredil, potem ko so ga zaprli, in kakšno vprašanje se pojavlja?
7 Priložnostno oznanjevanje je eden izmed načinov pogovarjanja o veličastnem Božjem kraljestvu, če smo v zaporu ali pa zaradi bolezni ali betežnosti ostajamo doma. Pavel je dve leti bil v hišnem priporu pod rimsko stražo. Namesto da bi bil žalosten, si je dal poklicati poslušalce in je »sprejemal vse, ki so prihajali k njemu. Oznanjal je Božje kraljestvo in o Gospodu Jezusu Kristusu učil z vso svobodo in brez ovir.« (Apostolska dela 28:16–31, JP) Kakšen odličen zgled! Ali tudi ti tako ravnaš, če moraš ves svoj čas preživeti med zidovi svojega doma?
8. Kako učinkovito je bilo Pavlovo pritožnostno oznanjevanje?
8 Pavlovi stražarji so se seveda menjavali in tako so različni stražarji lahko poslušali, kako je govoril drugim o slavi Božjega kraljestva. Prepričani smo lahko, da ga je oznanil tudi samim stražarjem. Njegovo priložnostno pričevanje je bilo tako učinkovito, da je Pavel lahko zapisal: »S tem, kar se mi je zgodilo [sem] veliko prispeval k razmahu evangelija: v vsem pretoriju in tudi vsem drugim je postalo očitno, da nosim svoje verige zaradi Kristusa. In večina bratov je zaradi mojih verig opogumljena v Gospodu in si upa bolj brez strahu oznanjati Božjo besedo.« (Filipljanom 1:12–14, JP) Če bomo tudi mi kakor Pavel zaprti in nam bo odvzeta možnost uradnega načina oznanjevanja, lahko še vedno govorimo o slavi Božjega kraljestva. To bo zelo opogumilo tvoje brate!
9., 10. Kateri posvetni dokaz imamo, da so prvi kristjani priložnostno pričali ali oznanjevali?
9 Priložnostno oznanjevanje se je med prvimi kristjani tako udomačilo, da se je celo mnogo pozneje lahko reklo: »Od krščanskega pisca, verjetno je živel v Kartagini okrog leta 200, dobimo sliko ... visoko izobraženih ljudi. Trije mladi odvetniki, dobri prijatelji, so praznični dan preživeli na morskem obrežju. Dva sta kristjana, tretji pa je pogan. Njihov pogovor se je kmalu pričel vrteti okrog religije ... Poročilo o dolgem razpravljanju se končuje takole: ‚Vsi trije smo srečni odšli domov. Eden je bil srečen, ker je spoznal krščansko vero, druga dva pa, ker sta ga k temu pripeljala.‘ Zapis se ne predstavlja kot del dejanske zgodovine; gre za Apologijo Minucija Feliksa. Vendar pa odkriva stvari, ki so se dogajale med bolj privilegiranimi ljudmi.« (Church History 1 — The First Advance: AD 29—500, avtor John Foster, str 46, 48.) Da, to poročilo kaže, da so kristjani tistega časa še vedno priložnostno pričali ali oznanjevali.
10 Glede prvih kristjanov je tudi bilo zapisano: »Število posameznih krščanskih vernikov je enostavno stalno raslo in ti so, kamorkoli so šli, bodisi med rednim delom ali preganjanjem, oznanjali Kristusa ... Cela množica ljudi je bila, ki so svojo trgovino, poklic in razna vsakdanja opravila izkoristili v prid širjenja svoje vere.« (The Missionary Enterprise, avtor Edvin Munsell Bliss, str. 14.) Da prvi oznanjevalci Kraljestva so pričevali na uradni in priložnostni način.
Misliti in pripraviti se vnaprej
11. Kaj se lahko od Jezusa naučimo glede usmerjanja pozornosti na Božjo rosnico?
11 Tudi mi bi morali, podobno kot Jezus in njegovi prvi sledilci, oznanjevati na uradni način in priložnostno. Da bi bili učinkoviti moramo misliti vnaprej in se dobro pripraviti. Pri priložnostnem oznanjevanju ali poučevanju je Jezus omenjal otroke, hrano, obleko, ptice, cvetje, vreme in razna opravila. (Matej 4:18, 19; 6:25–34; 11:16–19; 13:3–8; 16:1–4) Tudi mi lahko uporabimo domala vsak predmet za osnovo, da bi usmerili pozornost na Božjo resnico.
12. Kako se lahko nekdo pripravi za dajanje priložnostnega pričevanja, če namerava potovati?
12 Priložnostno lahko pričamo ljudem, ki sedijo v parku, stojijo v vrsti pred blagajno v trgovini, itn. V Atenah je Pavel razpravljal »s tistimi, ki jih je vsak dan po naključju srečeval na trgu«. (Apostolska dela 17:17, JP) Toda, da bi lahko dali priložnostno pričevanje, se moramo pripraviti. Ali na primer nameravaš potovati z letalom, vlakom ali avtobusom? Potem vzemi s seboj Biblijo in nekaj traktatov, časopisov ali brošur. Branje krščanske literature v javnih prevoznih sredstvih ali kje drugje, pogosto vodi do pogovora.
13. Prikaži, kako bi lahko med potovanjem dal pričevanje starejši osebi.
13 Običajno je najprej na vrsti prijazen uvod. Priročnik Razpravljanje iz Pisem ponuja uvode, ki jih lahko uporabimo v službi oznanjevanja, vendar pa jih lahko prilagodimo tudi priložnostnemu pričevanju. Na primer, če na potovanju sediš poleg starejše osebe, bi lahko dejal: »Jaz sem --------. Veliko sem razmišljal o smislu življenja. Mnogi ljudje se preveč zaposlijo s tem, da bi zaslužili za življenje in tako težko najdejo čas za razmišljanje o smislu življenja. Ko postajamo starejši, se zavemo, da je življenje kratko in se morda vprašujemo: ‚Ali je to vse v življenju?‘ Kaj mislite, ali ima Bog v zvezi s tem kakšen načrt?« Počakaj da ti oseba odgovori. Nato lahko govoriš o Božjem namenu s človeštvom in razložiš veličastne stvari, ki so obljubljene v Razodetju 21:3, 4. Da bi tvoje priložnostno pričevanje bilo učinkovito, lahko uporabiš tudi druge odlične točke, ki si se jih naučil na skupščinskih sestankih ali iz krščanske literature.
Pričakujemo lahko dobre rezultate
14. Kakšen uspeh je imel neki brat, ki je med potovanjem dal priložnostno pričevanje?
14 Tudi mi lahko imamo pri priložnostnem pričevanju podoben uspeh kot Jezus in njegovi prvi sledilci. Da ponazorimo: Med poletom je neki brat govoril z vojaškim častnikom, ki je bil poročen 20 let. Njegova žena je uživala mamila in je že nekajkrat hotela narediti samomor, sedaj pa ga je hotela zapustiti zaradi mlajšega moškega. Ko je brat govoril o tem, kako je njemu samemu pomagal Stražni stolp in spremljajoči časopis Prebudi se, se je častnik naročil na ta dva časopisa, ker jih je želel poslati svoji ženi. Tudi drugi potniki so slišali, kaj sta se z bratom pogovarjala. Rezultat? Ker je brat to priložnost izkoristil za pričevanje, je pridobil 22 naročnikov in oddal 45 časopisov in 21 knjig!
15., 16. a) Navedi primere uspešnega priložnostnega pričevanja sodelavcem. b) Kaj ti povedo ti rezultati?
15 Kako pa je s priložnostnim oznanjevanjem sodelavcem? Neki brat je pustil nekaj časopisov v umivalnici v svojem podjetju. Sodelavec je prebral časopise, poiskal brata in se naročil na časopise. Sprejel je tudi biblijski študij in prenehal razuzdano živeti, toda njegova žena je vsakič, ko je kdo omenil Božje ime, zapustila hišo. Ko se je ta moški hotel izpisati iz krajevne cerkve, ga je obiskal duhovnik, ki se je hotel z njim o tem pogovoriti, toda doma je našel le njegovo ženo. Bila je presenečena, da ima duhovnik tako slabo vero in da laže o Jehovinih pričah, kajti videla je, da se je njen mož spremenil na bolje. Duhovniku je dejala: »Tudi zame in za moje otroke lahko napišete potrdilo o izstopu iz cerkve!« Kasneje sta ta moški in njegova žena postala krščeni Priči.
16 Pred leti je brat, bi sedaj živi v ZDA, dal priložnostno pričevanje svojemu sodelavcu v Angliji in ga vzel s seboj na filmsko predstavo, ki so jo organizirali Jehovine priče. Po enaintridesetih letih je ta brat dobil naslednje pismo: »Rad bi ti povedal, da se je pričevanje, ki si ga dal (mladeniču), izplačalo, kajti dve leti kasneje je z njim govoril drugi brat, mu dal časopise in ga vzel s seboj v Kraljevsko dvorano ... Postal je Priča, se krstil leta 1959 in je sedaj starešina v skupščini. ...Čez kakšnih 14 let je tudi njegova žena postala Priča in se je krstila. Dve leti za njo se je krstila njegova hči in sedaj služi kot splošni pionir v North Derbyshiru ... Zaradi kratkega pričevanja, ki si ga dal takrat v Ashfordu, so tisti mladenič, njegova žena in hči, sestrična in njena hči, soprog in pet otrok ter en otrok sestričnine druge hčere, postali Jehovine priče ... Zahvaliti bi se ti želeli Ted, res velika ti hvala, kajti jaz delam na gradnjah in zgodba, ki sem ti jo pravkar povedal je moja lastna zgodba o tvojem pričevanju in o tem, kako se je vse to izteklo.«
17. Kakšne možnosti za priložnostno pričevanje imajo mlajši Jehovini služabniki?
17 Tudi vi, mlajši Jehovini služabniki, imate odlično področje za dajanje pričevanja – vaše sošolce in učitelje. Ali dajete priložnostno pričevanje v vaših spisih, pri ustnem ponavljanju, itn.? Neki ekvadorski dijak, s katerim se je vodil biblijski študij, je svoj spis spisal na osnovi serije naslovnih člankov »Ali se od Hirošime nismo ničesar naučili?« iz Prebudi se od 22. avgusta 1985 (v angl.). Njegov sestavek je komisija mednarodnega tekmovanja razglasila za najboljši in to mu je omogočilo brezplačno potovanje na Japonsko. Seveda ni namen krščanskih izdaj, da bi zmagovale na nekakšnih tekmovanjih. Toda to ponazarja vrednost takšnih izdaj in učinkovitost pričevanja v slavo Boga tudi v šolah.
18. Kakšni so bili rezultati kratkega pričevanja osebi, ki je iskala sobo?
18 Zaradi denarnih problemov je sestra morala oddati sobo v najem. Ko se je neka ženska o tem pozanimala po telefonu, ji je sestra dejala, da je Jehovina priča in da v svojem domu ne bo dopuščala spolne nemorale. Obiskovalci bodo morali zgodaj oditi, moški obiskovalci pa bodo morali biti ves čas vidni. Oseba, ki jo je poklicala, je oklevala, nato pa je dejala: »Kot najstnica sem preučevala, vendar to name ni naredilo posebnega vtisa. Zato sem odšla na univerzo.« Na vprašanje, ali bi hotela ponovno preučevati Biblijo, je pritrdilno odgovorila. Kasneje so ta oseba, ki je poklicala po telefonu, njena mati in sestra, postale služabnice Jehove – in to zato, ker je sestra dala priložnostno pričevanje.
19. H čemu Iahko pripelje priložnostno pričevanje, kot se to vidi iz primera neke ženske z Bahamov?
19 Na Bahamih je neko katoličanko pekla vest, ker že pet let ni bila v cerkvi. Zato se je nekega deževnega nedeljskega jutra napotila v cerkev. V isto smer so se peljale tri Jehovine priče in jo vzele v avto ter ji dale pričevanje. Prišli so do cerkve, toda ona je želela zvedeti še več, zato je ostala z njimi, ko so se odpeljali po nekoga, ki je preučeval Biblijo. Zopet so se peljali mimo cerkve, vendar je hotela izvedeti še več in tako so odšli v Kraljevsko dvorano. Javno predavanje je obravnavalo ravno tisto temo o kateri so se pogovarjali v avtu. S to žensko so pričeli biblijski študij, ona pa je odslovila moškega, ki je živel z njo (in bil oče njenih štirih otrok) in se krstila na kongresu v Nassau leta 1986. Kako srečna je bila, ker ji je nekdo dal priložnostno pričevanje!
Še naprej govori o Božjem kraljestvu!
20. a) Kako bi morali gledati na povezanost priložnostnega pričevanja z redno službo oznanjevanja? b) Kaj se predlaga, če nekdo nerad ali pa se boji priložnostno oznanjevati?
20 Priložnostno pričevanje ni nadomestilo za redno oznanjevanje Jehovinih prič. Jasno nam je, da ima oznanjevanje od hiše do hiše biblijsko osnovo in da je učinkovito. (Apostolska dela 5:42; 20:20, 21) Vseeno pa je priložnostno pričevanje plodno in Jehovini služabniki bi morali tako pričati. Kjerkoli so ljudje – sorodniki, sošolci, sodelavci in drugi – tam se nam ponujajo tudi priložnosti, da govorimo o veličastnem Božjem kraljestvu. Zato naj te pri tem ne ovira strah niti plahost. (Pregovori 29:25; 2. Timoteju 1:6–8) Če nerad priložnostno govoriš o Kraljestvu, zakaj ne bi molil kot Jezusovi preganjani učenci? Prosili so: »Jehova ... daj, da bomo tvoji služabniki pogumno oznanjali tvojo besedo.« Je njihova molitev bila uslišana? Da, »potresel [se je] prostor, kjer so bili zbrani; in vsi so bili polni svetega duha in so oznanjali Božjo besedo brez strahu«. (Apostolska dela 4:23–31, JP)
21. Kaj bo nekoga spodbudilo, da bo oznanjal v vsakršnih okoliščinah?
21 Zato si pridobi pozitivno stališče do priložnostnega pričevanja. Ljubezen do Boga naj te spodbudi, da boš oznanjeval v vsakršnih okoliščinah. Bodi navdušen, ob vsaki priložnosti naj iz tebe vro besede resnice. Da, še naprej govori o veličastnem Božjem kraljestvu.
Kako bi odgovoril?
◻ Kakšno biblijsko osnovo ima priložnostno pričevanje?
◻ Kako se lahko pripravimo na priložnostno pričevanje?
◻ Kakšne rezultate lahko pričakujemo, če priložnostno oznanjujemo?
◻ Kako naj bi na priložnostno pričevanje gledali v povezanosti z redno službo oznanjevanja?
[Slika na strani 29]
Če se boš vnaprej pripravil, boš lažje in učinkoviteje priložnostno pričeval