Ohranjati krščansko edinost v poslovnih zadevah
»Glej, kako dobro in kako prijetno, da složno bratje prebivajo skupaj!« — PSALM 133:1
1. Zakaj je krščanska enotnost tako zaželjena?
RES je ‘dobro in prijetno, da bratje složno prebivajo skupaj’, predvsem v današnjem času, ko je v svetu toliko neenotnosti. Prava složnost je nekaj lepega; lahko se razvije v tesno vez bratske ljubezni, in povzroča radostno medsebojno druženje. Nasprotno pa je neenotnost neprijetna in med znanci povzroči nerazpoloženje, sovraštvo in odtujitev.
2. Kako bi moralo naše skupno gledišče o biblijskih načelih tudi v poslovnih stikih krepiti našo bratsko složnost?
2 Če imajo kristjani poslovne stike z drugimi Jehovinimi služabniki, bi moralo njihovo skupno gledišče o biblijskih načelih okrepiti njihovo bratsko složnost. Nadzornik v skupščini Jehovini prič je to takole izrazil: »Čim bolj nezaupljiv je svet, tem bolj osvežilno je sodelovanje z načelnimi sokristjani. Tedaj nam ni treba biti stalno ‘na preži’. Nepokvarjeni, pošteni poslovni družabniki postajajo v tem sestavu stvari redkost. Kako prijetno je sodelovati s poštenimi ljudmi, ki ne kadijo in ne govorijo umazanega jezika, z ljudmi, ki se znajo obvladati, katerih glavni motiv ni pohlep za gmotnimi stvarmi!«
3. a) Do kakšnih poslovnih zvez lahko pride med soverniki? b) Po kakšnih načelih se morajo ravnati v poslovnih zadevah?
3 Kakšni poslovni stiki pa lahko nastanejo med soverniki? Na primer, dva ali trije kristjani sklenejo, da se bodo kot družabniki lotili neke poslovne zadeve. V drugem primeru je eden delodajalec in drugi njegov delojemalec. Naslednji primer sodelovanja je, ko kristjan soverniku ponudi kakšen svoj izdelek ali usluge. V vseh teh poslovnih zvezah se morajo ravnati po načelu poštenosti in neoporečnosti, ki so zapisane v Jehovini navdihnjeni Besedi. To krepi bratsko enotnost in veselje pri sodelovanju. (1 Korinčanom 10:31)
4. Kakšna nevarnost preži na kristjane v poslovnih zadevah?
4 Vsekakor obstaja nevarnost, da se nekateri ne bi držali vzvišenega krščanskega gledišča. Morda so pričeli preveč razmišljati o svojih interesih. (Filipljanom 2:4) Denar lahko postane važnejši od krščanskega edinstva. Domala vedno bo sebičnost v poslovnih zadevah uničila bratski odnos in odnos posameznika do Jehove. Nikoli si tega ne dovolimo. (Janez 13:34, 35; Hebrejcem 13:5; 1 Timoteju 3:2, 3; 1 Janezov 4:20, 21)
Potreben je pisni dogovor
5. Kako Abrahamova izkušnja ob nakupu zemlje poudarja vrednost uradnega dogovora?
5 Pri preprečevanju nesporazumov v poslovnih zadevah, nam je lahko v pomoč, če razmislimo o tem, kako je ravnal Abraham, ko je kupil kos zemlje. Abraham je »odtehtal Efronu denar, ki ga je bil povedal vpričo sinov Hetovih, štiristo seklov srebra, veljavnih pri vsakem kupcu. Tako je bila njiva Efronova ob Makpeli ... potrjena Abrahamu v posest vpričo sinov Hetovih, vseh, ki so prihajali v vrata mesta njegovega.« Tu ni šlo za zasebni dogovor dveh ljudi. To je bila uradna pogodba, potrjena pred pričami. Zato ni bilo potem nesporazumov o tem, kaj se je kupilo in kolikšna je bila točna cena. (1 Mojzesova 23:2—4, 14—18)
6. Kako lahko kristjani določno oblikujejo važne poslovne pogodbe?
6 Podobno je modro, če kristjani važne poslovne pogodbe določno oblikujejo. Če gre za pogodbo o prodaji nekega predmeta, lahko stranki zapišeta, kaj se prodaja, ceno, način plačila, rok in način dobave, in druge pogoje s katerimi se strinjata. Če gre za uslugo, lahko stranki zapišeta, kakšno delo bo opravljeno, kdaj naj bo končano, kolikšna je cena in ostale dejavnike. Na pogodbi naj bo datum in naj bo podpisana, vsaka stranka pa dobi po en izvod. Takšen pisni dogovor je neogibno potreben predvsem pri poslovnem družabništvu. Družabnikoma pomaga jasno razumeti njun poslovni odnos in prispeva k temu, da se ravnata po naslednjem Jezusovem nasvetu: »Vaš da naj bo da, vaš ne naj bo ne.« (Matej 5:37, JP) V bolj zamotanih zadevah bo morda priporočljivo poiskati strokovno pomoč za sestavo pisnega dogovora.
7. a) Kaj je treba glede pisnih dogovorov še upoštevati? b) Kakšnega duha bi morali pokazovati kristjani v poslovnih zadevah?
7 Pri sestavljanju pisnega dogovora stranki ne bi smeli misliti le na cilje, temveč tudi na možne posledice, kot je prekinitev pogodbe, če bi bilo potrebno. (Pregovori 21:5) Vsi poslovni podvigi skrivajo v sebi določeno tveganje in v nobeni pogodbi se ne more zajeti vseh okoliščin, ki bi lahko nastale. Če se okoliščine spremenijo, mora biti pogodba dopolnjena ali na novo sestavljena. Sčasoma lahko neka oseba ugotovi, da ni ravnala modro, ker je sklenila takšno poslovno zvezo, in morda se mora na časten način umakniti. Vsekakor to ne bi smelo biti sredstvo, s katerim bi ubežal odgovornosti za dolgove, ki so nastali zaradi osebne objestnosti ali zaradi slabega gospodarjenja. V takem primeru je treba ugotoviti, če se lahko pogodbo razveljavi, in če je potrebno, kako urediti finančno plat zadeve. Vesten človek bo gotovo v razumni meri naredil vse, da izpolni pogodbene obveznosti, četudi bi za to nekaj časa trpel njegov življenjski standard. (2 Tesaloničanom 3:12) Kristjan, ki želi brezhibno živeti in biti pravičen, se bo trudil spolnjevati pogodbene obveznosti tudi takrat, ko to zanj ni najbolj koristno. To bo storil zato, da bi ostal v Jehovini milosti. »Ko priseže, čeprav v škodo svojo, ne prevrača besede.« (Psalm 15:1—4) Pri vseh takih postopkih morajo Jehovini služabniki vse ‘delati v ljubezni’. (1 Korinčanom 16:14, JP)
8. Zakaj je dobro izračunati stroške, preden ‘stopimo’ v svet poslov in kupčij?
8 Glede na to, je pred sklenitvijo poslovne zveze dobro izračunati stroške. (Luka 14:28—30) Marsikdo rožnogled zapljuje na morje trgovine, toda kmalu nasede na skrite podvodne čeri. Nekateri so na primer mislili, da bi lahko bil dobiček delodajalca njihov, če bi sami imeli takšno podjetje. Toda prezrli so dejstvo, da v današnjem svetu brezobzirnega tekmovanja ni tako enostavno voditi posle. Vsako leto po vsem svetu propade na desettisoče podjetij. Zato so mnogi kristjani po silnem razočaranju v trgovskih zadevah veseli, da imajo kot delojemalci zopet redne mesečne dohodke.
Spoštovati poslovne odnose
9. Na kakšne načine lahko kristjani na delovnem mestu spoštujejo drug drugega?
9 »V spoštovanju drug drugega prekašajte«, je rečeno v Rimljanom 12:10. (EI) Zato krščanski delojemalci ne bodo poskušali izkoristiti svojega delodajalca, ki je pravtako Jehovina priča, in ne bodo se obnašali posvetno, to je, da mora delodajalec, če jih je že zaposlil, prenašati slabosti svojih delavcev. Namesto tega bodo s svojim stališčem in marljivostjo svojemu delodajalcu izkazovali spoštovanje. (1 Timoteju 6:2) Po drugi strani pa bodo krščanski delodajalci sovernike, ki so pri njih zaposleni, spoštovali in jim bodo to pokazali z načinom govora in obnašanja. Delodajalec naj nikoli ne misli, da je nekaj več od sovernika, ki zanj dela, moral bi se vedno zavedati, da sta oba Jehovina služabnika, enaka pred Jehovo. (Efežanom 6:9) Prav tako bi morala oba, delodajalec in delojemalec misliti na nasvet iz Galačanom 6:10: »Dokler še utegnemo, delajmo dobro vsem, še posebej pa bratom v veri.« (JP)
10. Kako ponižnost pomaga pri vzajemnem izkazovanju spoštovanja?
10 Če je nekdo ponižen, bo druge spoštoval. Na primer, ponižnemu starešini v krščanski skupščini se v poslovnih zadevah ne bo težko podložiti navodilom sokristjana, ki v skupščini nima istih prednosti kakor on. Prav tako se ponižnemu delodajalcu v skupščinskih zadevah ne bo težko podložiti svojemu delojemalcu, starešini. Razen tega ju bo ponižnost varovala pred tem, da ne bi postala prekritična, ali da bi od drugih pričakovala popolnost, ker »so se vsi pregrešili ter nimajo slave Božje«. (Rimljanom 3:23; 12:3)
11. Kako lahko kristjani razumno ravnajo v poslovnih zadevah?
11 Biblija tudi zapoveduje; »Vaša razumnost naj postane znana vsem ljudem.« (Filipljanom 4:5, NS) Nerazumno bi bilo, če bi nek kristjan pričakoval posebne ugodnosti ali boljše delo ali vedno najnižjo ceno, samo zato, ker posluje s sovernikom. Pravtako nek kristjan ne bi smel pričakovati, da ima pravico prostih dni ali drugih prednosti, kot je uporaba strojev ali vozil samo zato, ker je delodajalec sovernik. Morda bo kasneje deležen ugodnosti, boljšega dela, nižjih cen ali dodatnih prostih dni, vendar tega ne bi smel zahtevati. Nerazumna pričakovanja lahko povzročijo med kristjani slabo voljo, in ogrozijo njihovo vzajemnost. (Pregovori 18: 19)
12. Zakaj je potrebno paziti, kako in kdaj se na delovnem mestu lahko oznanjuje?
12 Čeprav kristjani želijo nevernim oznaniti dobro vest o Božjem Kraljestvu, naj na delovnem mestu pazijo in dajejo pričevanje ob pravem času. (Propovednik 3:1, 7) Če to želijo storiti med delovnim časom, bi morali imeti dovoljenje delodajalca. Drugače se lahko delodajalec jezi, to pa bi lahko povzročilo sramoto Jehovi in Njegovemu ljudstvu. (1 Timoteju 6:1) Pričevanje lahko dajemo na primer med odmorom za malico. Prav tako se ne bodo priče, ki delajo skupaj v nekem podjetju, med delovnim časom pogovarjale o teokratičnih stvareh, ker morajo delati.
Paziti, kaj te sili v poslovnost
13. Kako so Pavel in njegova gostitelja v Korintu gledali na posvetno delo?
13 Ko se je apostol Pavel zadrževal v Korintu, je bil s svojima krščanskima gostiteljema, Akvilom in Priscilo, v poslovnih stikih. (Apostolska dela 18:1—3) Delali so, da so si zaslužili za življenje, toda to je bilo drugotnega pomena v primerjavi z njihovim glavnim ciljem, pospeševanjem čaščenja Jehove. Gotovo se jih ni moglo obtožiti, da »mislijo, da je predanost Bogu sredstvo za /gmotni/ dobiček«. (1 Timoteju 6:5, NS) Vse tri je Jehova bogato blagoslovil in so v Bibliji pohvalno omenjeni. (Rimljanom 16:3—5)
14. a) Zakaj je dobro preiskati nagibe, preden se lotimo nekega poslovanja? b) Kako so svoj problem rešile tri Priče?
14 Kristjan se lahko mnogim težavam izogne, če prej skrbno premisli o motivih, ki ga silijo v to. Na primer, nek kristjan želi imeti več časa za pospeševanje interesov Kraljestva, medtem ko njegov družabnik želi izboljšati svoj življenjski standard. Nekdo želi morda dobiček investirati v razširitev podjetja, drugi je pripravljen plačati višji davek, in dobička ne investira, da bi se izognil večjim obveznostim. V neki deželi so tri Jehovine priče, ki so bile med seboj v sorodu, postale poslovni družabniki. Toda sčasoma je vsak drugače gledal na to koliko naj bi delali. Rešitev je bila v dogovoru, da ločijo svoje poslovne interese in si med seboj razdelijo stranke. Tako so ohranili svoj duhovni in družinski odnos. Držali so se biblijskega nasveta: »Prizadevajmo si torej za to, kar je v prid miru in medsebojni spodbudi.« (Rimljanom 14:19, JP)
15. Zakaj moramo še posebej paziti na svoje nagibe, ko gre za denar?
15 Še posebej mora vsakdo paziti na svoje nagibe, ko gre za denar. »Mož zvestih dejanj«, nam zagotavlja Biblija, »bo dobil mnogo blagoslovov, kdor pa želi naglo obogateti, ne bo ostal nedolžen.« (Pregovori 28:20, NS) Kristjan, ki »želi naglo obogateti«, lahko postane slep za nekaj mnogo dragocenejšega — za svojo krščansko bratovščino. To lahko povzroči v skupščini nesoglasja, drugi mu morda zamerijo, da postavlja denar pred interese Kraljestva. Zato Biblija svari: »Tisti pa, ki hočejo obogateti, padajo v zanko skušnjave, to je v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v uničujočo pogubo. Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Temu so se nekateri vdali in tako krenili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.« (1 Timoteju 6:9, 10, JP)
16. Kako je treba voditi vse poslovne zadeve?
16 Ena od stranpoti, na katero lahko kristjan zaide zaradi »pohlepa po denarju«, je skušnjava, da sprejme norme, ki veljajo v določenem poslu ali postane odkrito nepošten. Takšno obnašanje bo povzročilo nesoglasja med kristjani. In takšna dejanja ogrožajo odnos te osebe do Jehove. Da v poslovnih zadevah ne bi prišlo do trenj, si je potrebno zapomniti, da se varanje v poslovnih zadevah ‘gnusi Jehovi’. (Pregovori 11:1, 20—23) Namesto tega kristjani želijo, da bi lahko rekli kakor apostol Pavel: »Zaupamo namreč, da imamo dobro vest, ker se hočemo v vsem pošteno vesti.« (Hebrejcem 13:18, EI)
Reševanje poslovnih problemov
17. Kako se lahko rešijo nekateri majhni poslovni problemi?
17 V vseh poslovnih odnosih med brati se lahko pojavijo problemi. Nekateri manjši problemi se lahko preprosto rešijo po načelu iz Prvega Petrovega 4:8: »Pred vsem pa imejte iskreno ljubezen med seboj, ker ljubezen pokriva grehov obilost.« (EI) Če se problemov ne da rešiti tako, ne bi smeli dovoliti, da bi se povečevali in slabšali. To bi lahko povzročilo izgubo medsebojnega spoštovanja in odtujitev. Rešitev je pogosto v prijaznem, odkritem pogovoru, preden se situacija poslabša. Božja Beseda nam svetuje, naj prepire naglo odstranimo. (Matej 5:23—25; Efežanom 4:26, 27)
18. Kaj lahko naredi kristjan, če meni, da mu je sokristjan v poslovnem pogledu naredil veliko krivico?
18 Kadar kristjan meni, da mu je sovernik v poslovnem pogledu naredil veliko krivico, naj ravna po Mateju 18:15—17. Zadeva bi se morala urediti pri prvem ali drugem koraku. Če ne, tedaj se mora zadeva, kar je tretji korak, predati imenovanim starešinam. Če pride tako daleč, bodo starešine bratom nujno svetovali, naj zadevo ne rešujejo na sodišču. Sodni postopek proti soverniku bi, kakor je rekel Pavel, ‘pomenil poraz’. Dodal je: »Zakaj krivice raje ne prenašate? Zakaj si raje ne pustite jemati?« (1 Korinčanom 6:1—8, JP) Bolje je, utrpeti finančno izgubo, kakor pa tožiti sovernika na sodišču in tako osramotiti Jehovino ime in skupščino ter omajati našo enotnost. Seveda bo v primeru nepoštenja potreben skupščinski postopek, čeprav stvar ni bila predana sodišču.
19. Na katere odlične biblijske zglede lahko opozorijo starešine, kadar svetujejo v poslovnih problemih?
19 Kadar starešine svetujejo bratoma, ki imata težave v poslu, ju lahko opozorijo na nesebičen zgled Abrahama, ko je bil ogrožen njegov odnos z Lotom. Čeprav je bil Abraham starejši, je prijazno prepustil izbiro Lotu, namesto da bi tvegal in poslabšal njun odnos. (1 Mojzesova 13:5—11) Starešine lahko opozorijo tudi na dober zgled Zaheja. Bil je pripravljen dati polovico svojega imetja ubogim, z drugo polovico pa četverno nadomestiti, kar je dobil od ljudi s krivima obtožbami. (Luka 19:1—10; glej tudi 1 Korinčanom 10:24.)
20., 21. Kaj si moramo v zvezi s posvetno zaposlitvijo predvsem zapomniti?
20 Kako lepo je vendar, če kristjani poslovna nesoglasja uspešno odpravijo tako, da vestno ubogajo nasvet Biblije! Tako ostanejo složni, četudi jim posel propade. Izid pa bo srečen, če v prvi vrsti mislimo na to, da je pri kristjanih posvetna zaposlitev drugotnega pomena v primerjavi z interesi Kraljestva in bratsko enotnostjo. Dobro je tudi, kadar se poslovni interesi uredijo tako, da ostane več časa za važnejše stvari, povezane z dejavnostjo za Kraljestvo. (Matej 6:33; primerjaj Filipljanom 1:9, 10.)
21 V našem življenju je resnično bistven samo naš odnos z Jehovo in našo krščansko bratovščino. (Matej 22:36—39) Nikoli si ne dovolimo, da na nas vpliva posvetni način poslovanja, ali pa da nas podjetnost prevzame, ker se prav nič ne more primerjati z našim odnosom z Jehovo in ni lepše stvari kot je edinost bratovščine.
Vprašanja za ponovitev
◻ Kako bo upoštevanje Božje Besede ugodno vplivalo na poslovne odnose?
◻ Zakaj je modro določno oblikovati važne pogodbe?
◻ Kako se lahko kristjani med seboj spoštujejo na delovnem mestu?
◻ Zakaj bi morali preiskati naše nagibe glede poslovnih zadev?
◻ Kakšno stališče moramo imeti pri reševanju poslovnih problemov?
[Slika na strani 18]
Skrb za življenjske potrebe je bila za Pavla, Akvila in Priscilo drugotnega pomena