Pridružiti se Jehovinim neoporečnim služabnikom

Jaz pa hodim v brezgrajnosti svoji, ... v zborih bom slavil Jehovo.« (PSALM 26:11, 12)

1., 2. a) Kako nekatere krščanske verske skupnosti pridobivajo člane? b) Kako pa je poučeval Jezus? (Matej 11:28—30)

LETA 1985 se je krstilo 189 000 oseb v znamenje predanosti Jehovi — služili naj bi mu kot krščanske priče. To je povprečno 520 oseb dnevno. Kako so se vsi ti ljudje odločili za krst? Ali so bili na nekem velikem zboru, poslušali čustvenega pridigarja ter se nato iz ganjenosti odločili za Kristusa? Tako delujejo nekatere protestantske in evangelistične verske skupnosti. Ali Kristus želi, da se tako postane njegov sledilec?

² Če skrbno pregledamo Jezusovo javno oznanjevanje, ne bomo našli nobenih spretnih sleparij z občutki. Je morda hotel svoje poslušalce pridobiti z zbori in petjem? Ali je, ker je bil poznavalec ljudi, poskusil pri poslušalcih zbuditi občutek krivde, ki bi jih navedel, da bi segli v žepe? Nasprotno, poučeval je tako, da so ljudje morali razmišljati in razsojati. Ker je bili večina njegovih poslušalcev Judov, so že poznali Hebrejske spise. Lahko jih je spodbudil, naj razmislijo o tistem, kar o zadevi že vedo, da bi ga mogli spoznati kot Mesijo. (Matej, 5. do 7. poglavje; Luka 13:10—21)

3. Kako vemo, da Pavel pri svojem poučevanju ni spodbujal le občutkov?

³ Tudi Pavel je ljudi spodbujal k razmišljanju, čeprav so mu nekateri očitali, da ni preveč sposoben govornik. (Apostolska dela 20:7—9; 2 Korinčanom 10:10; 11:6) Pisal je: »Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno daritev! Tako bo vaše bogoslužje duhovno (iz razmišljanja, NS) tako (se) preobrazujte, da boste prenavljali svojega duha /»tako, da spremenite celotno mišljenje«, Phillips./ Tako boste lahko razpoznavali kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.« (Rimljanom 12:1, 2, JP)

4. Kaj vse mora nekdo narediti, preden se lahko krsti kot Jehovina priča?

⁴ Podobno so danes tisti, ki se krstijo, osebe, ki so Biblijo temeljito preučile in razmislile o njenih naukih, šele potem so se odločile za krst ali popolno potopitev pod vodo. (Apostolska dela 17:11, 12) Njihova odločitev ni prenagljena, čustvena. Nasprotno, preden so se lahko krstili, so redno obiskovali krščanske sestanke, da bi si pridobili točno spoznanje o Bogu Jehovi in njegovih namenih po Kristusu Jezusu. (Hebrejcem 10:25) Redno so tudi sodelovali v krščanski službi, drugim so sporočali dobro vest o Kraljestvu. (Apostolska dela 5:42; 1 Korinčanom 9:16) Potem so zadnje tedne pred krstom skupaj z raznimi skupščinskimi starešinami pregledali več kot 120 vprašanj o krščanskih naukih in obnašanju, pregledali so tudi stotine biblijskih stavkov. Vse to pa samo zato, da bi že pred krstom bili priznani kot neoporečni služabniki. (Apostolska dela 8:34—36)a

Kaj se doseže s krstom?

5. S kom se nekdo poistoveti, ko se krsti?

⁵ Kaj nekdo doseže s krstom? Najprej se poistoveti z najpomembnejšim neoporečnim služabnikom, ki je kdaj živel na zemlji, z Jezusom Kristusom. On sam je primer za to, ker se je krstil, ko je bil star kakšnih 30 let. (Luka 3:21—23) Pozneje je zapovedal svojim učencem, da po vsem svetu poučujejo in krščujejo. (Matej 28:19, 20) Ali pa je mislil, naj njegovi učenci krščujejo ljudi brez razlike, ne glede na njihov trenutni način življenja?

6., 7. a) Kaj se zahteva od pravega Kristusovega sledilca? b) Kaj pomeni svetost?

⁶ Apostol Peter je pojasnil, kaj je s tem v zvezi prav, ko je pisal: »Bodite tudi sami sveti v vsem vedenju. Zakaj pisano je: ‚Sveti bodite, ker sem jaz svet.‘« (1 Petrov 1:15, 16) Kaj pomeni, da je Bogu predan kristjan »svet«?

⁷ Po Expository Dictionary of New Testament Words od W. E. Vinea grška beseda ha’gi.os (prevedena s »svet«) »pomeni bistveno ločen, oddvojen ... in zato po Svetih spisih pomeni moralno in duhovno ločen, oddvojen od greha in torej posvečen Bogu«. Neki drugi grecist pravi, da je to »značilnost podobnosti z Bogom«. To nam torej pove, da se tistim, ki se želijo krstiti kot pravi kristjani, nalaga visoko merilo. To je merilo čistosti, in čistost je čvrsto držanje pravil o moralnih vrednotah, v primeru kristjana so to Kristusove vrednote. (Janez 17:17—19; 18:36, 37)

8. a) Kakšna merila glede obnašanja so veljala v prvi krščanski skupščini? b) Se je krščanstvo držalo teh meril? Navedi kakšne primere.

⁸ Prava krščanska skupščina je vedno pazila na to, da ostane neoporečna, da je organizacija čista. Zato je Pavel zapovedal prvim kristjanom: »Ne družite se s takim, ki se ima za brata, pa je nečistnik ali lakomnik ali malikovalec ali obrekljivec ali pijanec ali ropar. S takim niti ne jejte skupaj ... ‚Izločite hudobneža iz svoje srede.‘« (1 Korinčanom 5:9—13; JP; 2 Janezov 10, 11) Ali so duhovniki krščanstva naložili to visoko merilo čistosti svojim čredam? V takoimenovanem krščanstvu so dobrodošli — tako nedejavni kot dejavni člani — in vsi ti ljudje kar naprej težko grešijo in so celo hudodelci. Biblijska načela pa ne dovoljujejo takšne velikopoteznosti. (Primerjaj Jeremija 8:5, 6, 10.)

9. Kaj veliko ljudi pritegne, da se predajo Jehovi in se krstijo?

⁹ Ravno to visoko merilo med Jehovinimi pričami ljudi, ki ljubijo resnico in neoporečnost, navede, da se predajo suverenemu Gospodu vesolja, Bogu Jehovi. (Habakuk 3:18, 19) Vidijo jasno razliko med obnašanjem v religioznih organizacijah po svetu in obnašanjem Jehovinih prič. Res je, da večina ljudi prezira neoporečno bogoslužje. (1 Petrov 4:3, 4) Vendar se tisoče ljudi, ki ljubijo poštenost, obrača k resnici. Da Boga ljubijo in spoštujejo njegova merila, pokažejo s tem, ko se krstijo s potopitvijo pod vodo. (Primerjaj Marko 1:10; Janez 3:23; Apostolska dela 8:36.)

Neoporečnost temelji na ljubezni in vztrajnosti

10. Kaj je potrebno, da bi kristjan ostal neoporečen?

¹⁰ Neokrnjenost zahteva žrtve. To je Jezus pokazal, ko je vabil ljudi, da bi postali njegovi učenci. »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi, vzame svoj mučilni kol in hodi za menoj.« (Marko 8:34, NS) Krščanska neoporečnost prinaša s seboj preskušnje in žrtve, in sicer iz istega razloga kakor je bilo v primeru Kristusa — imamo skupnega sovražnika, satana. (Efežanom 6:11, 12) Zato moramo, če hočemo »ostati« Jezusovi sledilci, vztrajati. Torej predanost ni nepomembna odločitev in ne bi smela biti rezultat prehodnega razpoloženja. Pa vendar nekateri nekaj mesecev ali let po krstu zapustijo resnico. Kako lahko to pojasnimo?

11. Zakaj so morda nekateri krenili s poti neoporečnosti?

¹¹ Morda so nekatere vlekli h krstu bolj občutki kot razsodno razmišljanje. Drugi so hoteli nagle rezultate; njihova predanost je bila sebična in kratkotrajna. Kakršenkoli je že bil razlog, njihova močna zveza z Jehovo se je zrahljala. Njihove oči niso ostale »uprte« v njihov zgled, Jezusa Kristusa. (Hebrejcem 12:1, 2) Zato je njihova ljubezen do Boga izginila in neoporečnosti je bilo konec. In zakaj je ljubezen tako bistven dejavnik? Ker edino na osnovi ljubezni lahko ostanemo predani Jehovi. (Marko 12:30, 31; 1 Janezov 4:7, 8, 16; 5:3)

Izračunati stroške neokrnjenosti

12. Kaj bi bilo modro narediti pred krstom?

¹² Jezus svojim učencem ni dejal, naj mu slepo sledijo, ne da bi izračunali stroške oziroma vedeli, kaj to od njih zahteva. Svetoval je: »Kdo namreč izmed vas, ki hoče zidati stolp, poprej ne sede in ne preračuna stroškov, ali ima, da ga dozida?« Da, preudaren človek bo skrbno premislil in načrtoval svoje bodoče ravnanje. Prepričati se mora v iskrenost svojih nagibov, preden bo prevzel obveznosti, ki jih prinaša s seboj krščanska predanost in krst. Jezus je pokazal, kaj bi to lahko pomenilo, ko je dejal: »Tako torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec« (Luka 14:28—33)

13. Kaj je mislil Jezus, ko je rekel, da je treba člane svoje družine sovražiti, čeprav je jedro njegovih naukov ljubezen? (Matej 22:37—40)

¹³ Predanost Jehovi zahteva popolno in neokrnjeno izvajanje božanske volje. Naše ljubezni do Boga ne bi smel izpodriniti noben človek in nobena posest. Zato je Jezus rekel: »Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta in matere in žene in otrok in bratov in sester, vrh tega tudi svojega življenja, ne more biti moj učenec« (Luka 14:26, EI) Kaj je mislil Jezus, ko je govoril o tem, da bi morali sovražiti člane svoje družine in celo samega sebe? V kakšnem smislu je uporabil tukaj besedo sovražiti, ko je vendar svoje učence učil, da naj ljubijo celo svoje sovražnike? (Luka 6:27, 35) Sovraštvo tukaj pomeni, da se nekaj manj ljubi. (Primerjaj Matej 12:46—50.)

14. Kako reagirajo prijatelji in sorodniki, ko nekdo postane Jehovina priča? (Janez 15:18, 19)

¹⁴ Ko postane nekdo krščanska Jehovina priča, hitro ugotovi, kdo so njegovi pravi prijatelji. Nekateri se ga bodo morda ogibali ali ga prezirali, ker je zapustil svojo prejšnjo religijo, čeprav sploh niso dejavni v nobeni veri. Toda Jezus je dejal, da bo takšna izguba nadomeščena: »Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi dobre vesti zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive in ne bi zdaj v tem razdobju dobil stokrat toliko ... in v prihodnjem sestavu stvari večno življenje.« (Marko 10:29, 30, NS)

15. Zakaj nekateri zviška gledajo na Jehovine priče?

¹⁵ V nekaterih primerih lahko pomeni predanost in neoporečnost izgubo ugleda pri drugih ljudeh. (1 Korinčanom 4:12, 13) Zakaj je lahko tako? Ker tvoja vera ni »ugledna«. (Primerjaj Marko 2:15, 16.) Končno pa res ni običajno, če ‚druge ljudi gnjaviš s svojo vero, ko greš od hiše do hiše‘. Ne bo ti prineslo ugleda, če boš šel v zapor, namesto da prekršiš nevtralnost v zadevah nacionalizma in patriotizma. (Janez 18:36) Nič ugledno se jim ne zdi, če odkloniš transfuzijo krvi na osnovi biblijsko šolane vesti, čeprav se marsikdo zamisli glede sedanje šibe, AIDSA. (Primerjaj Apostolska dela 15:28, 29; 17:6, 7; 24:5.)

16. Kako dobimo pomoč, da lahko ohranimo svojo neoporečnost?

¹⁶ Pot krščanske neoporečnosti je res ozka in polna preskušenj, toda stalno imamo na razpolago pomoč. (Matej 7:13, 14) Zato je Pavel lahko rekel: »Vse premorem v njem, ki mi daje moč.« (Filipljanom 4:13, EI) To moč lahko dobimo, če stalno molimo, preučujemo Božjo Besedo in če smo povezani s krščansko skupščino. Zahvaljujoč moči, ki nam jo Bog daje, lahko kot krščeni neoporečni služabniki ostanemo zanesljivi in vdani. (Efežanom 4:11—13; 6:18; Psalm 119:105)

Koristi neoporečnega življenja

17. Do kakšnih blagoslovov lahko vodi krst?

¹⁷ Korak predanosti in krsta prinese mnogo blagoslovov. V prvi vrsti lahko po tem več in bolj prepričljivo služimo. Imamo možnost služiti kot pomožni pionirji, ta služba pa se lahko prevesi celo v splošno pionirsko službo ali posebno pionirsko službo, potem so še misijonarji, pokrajinsko ali okrožno delo ali delo v Betelu. (Glej okvirček na strani 16) Krščeni bratje imajo možnost služiti drugim v skupščini kot pomočniki in pozneje kot starešine. Toda vsi ti blagoslovi zahtevajo en osnoven pogoj — neoporečnost. (1 Timoteju 3:1—10)

18. Kako bi moralo naše življenje v predanosti učinkovati na tiste, s katerimi smo v stiku?

¹⁸ Blagoslovi, ki jih prinaša predanost in neokrnjenost, pa vplivajo tudi na druge. Kdor dosledno posnema Kristusov zgled, postane boljši soprog ali soproga, boljši oče ali boljša mati. (1 Petrov 2:21; Efežanom 5:21—33; 6:4) Mladi imajo boljši odnos do svojih staršev, do učiteljev in skupščinskih starešin. (Titu 2:6, 7) Vsak krščeni kristjan postane boljši sosed, delodajalec ali delavec. (Matej 22:39; Efežanom 6:5—9; Titu 2:9, 10) In kakor Kristus bi moral vsak kristjan biti osvežujoča družba za druge, ker je Jezus sam rekel: »Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim dušam.« (Matej 11:29)

19. Kakšen nadaljnji velik blagoslov prinaša korak predanosti?

¹⁹ Velik blagoslov predanosti in krsta je v tem, da dosežemo miroljuben odnos s Stvarnikom. To namreč prinese spokojnost. Pavel je svetoval: »Nikar ne bodite v skrbeh, ampak v vsem razodevajte svoje želje Bogu v molitvi in prošnji z zahvalo. In božji mir, ki vsak razum presega, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.« (Filipljanom 4:6, 7, EI)

20. a) Na čem temelji »božji mir«? b) Kakšna priložnost se nudi osebi, ki se krsti?

²⁰ »Božji mir« temelji na globokem razumevanju Jezusovega zgleda in žrtve. To spoznanje o Kristusu mnoge navede, da se iskreno pokesajo in zares spremenijo svoje življenje, ali se ‚odvrnejo od greha‘. (Apostolska dela 3:19, 20) Zaradi tega Bogu predane osebe govorijo, kot je dejal psalmist: »Jaz pa hodim v brezgrajnosti svoji ... v zborih bom slavil Jehovo.« (Psalm 26:11, 12) Kdor se krsti v vodi v znamenje predanosti Bogu Jehovi, se pridruži Jehovinim neoporečnim služabnikom, ki žive po vsem svetu. (1 Petrov 2:17) Razen tega se oprimejo »pravega življenja«, večnega življenja, ki ga je obljubil Jehova po Jezusu Kristusu. (1 Timoteju 6:19; Titu 1:2)

[Podčrtna opomba]

Kaj bi ti odgovoril?

◻ Kaj je prve kristjane pritegnilo k resnici, ki jo je učil Kristus in apostoli?

◻ Kaj se od posameznega kristjana in od skupščine zahteva v povezavi s svetostjo?

◻ Na čem mora temeljiti neoporečnost?

◻ Kaj spada v izračunavanje stroškov neoporečnosti?

◻ Kakšne blagoslove prinaša ohranitev neoporečnosti?

[Okvir na strani 16]

Prednosti v polnočasni službi

Pomožni pionir: krščen služabnik, ki na mesec porabi za oznanjevanje najmanj 60 ur.

Splošni pionir: krščen služabnik, ki na mesec sodeluje v službi oznanjevanja povprečno 90 ur.

Posebni pionir: krščen služabnik, ki mesečno oznanjuje najmanj 140 ur in prejema majhno mesečno finančno pomoč za osnovne izdatke: ti pionirji so običajno dodeljeni oddaljenim skupinam oznanjevalcev ali malim skupščinam.

Gilead-misijonar: krščen služabnik, ki se je v Stražnostolpni biblijski šoli Gilead izšolal za službo v tujini in je prav tako mesečno najmanj 140 ur v službi.

Pokrajinski in okrožni nadzornik: potujoči starešine, ki obiskujejo skupščine in pokrajine, da bi jačali brate v službi in na sestankih; preživijo veliko ur v službi oznanjevanja.

Služba v Betelu: opravljajo jo polnočasni služabniki v vseh Podružnicah in tiskarnah Stražnostolpne Družbe po vsem svetu.

[Slika na strani 14]

Krst odpre pot ...

[Slika na strani 15]

... k neoporečnemu služenju