Znaš učinkovito pojasnjevati Sveto pismo?
»In Pavel gre po svoji navadi k njim in se razgovarja z njimi tri sobote na podlagi pisem.« (APOSTOLSKA DELA 17:2)
1. Zakaj je Biblija za nas dragocena?
BOŽJA beseda je dragocena! Na važna vprašanja odgovarja, kadar noben drug vir ne more. V Bibliji niso zapisani samo drugačni pogledi na življenje; ona je resnica. Jehova nam v svoji Besedi sporoča, kaj zahteva od nas, in vse njegove zahteve služijo v naše dobro. (Psalm 19:7—11; Izaija 48:17)
2. a) Kako lahko ljudi, ko jim oznanjujemo, še posebej opozorimo na vir naše vesti? b) O katerih vprašanjih bi morali razmisliti?
2 Jehovine priče so prepričane, da je Biblija zares od Boga in da njena vsebina lahko dobro vpliva na ljudi, zato še druge ljudi goreče seznanjajo z njeno vsebino. (Hebrejcem 4:12) Ko javno oznanjujejo, želijo, da bi ljudje spoznali, da vest, ki jo oznanjajo, ni njihova, temveč iz Božje besede. Zato Biblijo uporabljajo neposredno, tako da ljudem berejo iz nje, kadarkoli je to le mogoče. Ali tudi ti tako uporabljaš Biblijo? Ali se lahko z iskrenimi ljudmi pogovarjaš na osnovi Svetega Pisma tako, da jim pomagaš razumeti in sprejeti nauke, ki jih uči? (2 Timoteju 2:15)
3., 4. a) Kako je bila v Jeremijevih dneh poudarjena važnost govoriti Božjo besedo? b) H komu in k čemu želimo usmeriti ljudi, ki jih poučujemo?
3 Povedati ljudem, kaj Bog misli, je važnejše, kot pa jih seznanjati z osebnim mnenjem, to je bilo vidno že za časa preroka Jeremije. To zgodovinsko obdobje je bilo preroško za naš čas. Večina prerokov v Jeruzalemu je takrat govorila tisto, kar so ljudje po njihovem mnenju želeli slišati, namesto da bi bili zvesto oznanjevali Jehovine besede. Jehova je o njih rekel: »Oznanjajo videnja svojega srca, ne pa tega, kar pride iz Jehovinih ust.« In poudaril: »Kdor pa ima mojo besedo, govori v resnici mojo besedo.« (Jeremija 23:16—28, EI)
4 Jeremija je ‚v resnici govoril Jehovino besedo‘. Tudi mi bi se morali tesno držati Biblije, ko poučujemo druge. Ne želimo, da bi ljudje postali naši učenci, temveč želimo, da postanejo častilci Jehove, da posnemajo Jezusa Kristusa in cenijo organizacijo, po kateri Jehova danes vodi svoje služabnike. (Primerjaj 1 Korinčanom 1:11—13; 3:5—7.)
5. Kaj Janez 7:16—18 svetuje a) starešinam b) vsem, ki sodelujejo v službi oznanjevanja?
5 Sam Jezus je rekel: »Moj nauk ni moj, temveč tistega, ki me je poslal. Če hoče kdo spolnjevati njegovo voljo, bo spoznal, ali je to, kar učim, od Boga, ali govorim sam od sebe. Kdor govori sam od sebe, išče svojo čast.« (Janez 7:16—18, JP) Celo popolni Božji Sin je skrbno pazil, da ,ni govoril sam od sebe. Koliko bolj bi se morali mi ogibati tega! Kako primerno je torej, da se morajo starešine »trdno držati zanesljive besede nauka«, ko poučujejo druge! (Titu 1:9, JP) Prav tako je primeren nasvet iz Drugega pisma Timoteju 4:2: »Oznanjaj Besedo!« To je merilo, ki se ga držimo v skupščini in ko oznanjujemo ljudem.
6. Kaj je običajno še potrebno, razen da preberemo stavke iz Biblije? Prikaži.
6 To ne pomeni, da naj samo beremo vrstice iz Biblije in ne povemo nič drugega. Ljudje bi naj razumeli poln pomen teh prebranih besed, zato je važno, da vedo, kako jih uporabiti. V Apostolskih delih 8:26—38 beremo o etiopskem evnuhu. Ta mož je bral Izaijevo prerokbo, pa ni vedel kaj pomeni. Toda ko mu je bilo to pojasnjeno, jo je razumel ter spoznal, kako se tiče njega samega ter postal kristjan. Ljudem, ki danes iščejo resnico, bi morali mi podobno pomagati, pri tem pa paziti, da prav ravnamo z Besedo resnice.
Kako je Jezus uporabljal sveto pismo
7. Čigav zgled nam bo najbolj pomagal izboljšati našo sposobnost pogovarjanja na osnovi Svetega pisma?
7 Jezus nam je najboljši zgled učinkovitega uporabljanja Svetega pisma. (Matej 7:28, 29; Janez 7:45, 46) Če razmislimo o njegovem načinu poučevanja, lahko izboljšamo svojo sposobnost pogovarjanja na podlagi Svetega pisma. Preglejmo naslednje primere:
8. a) Kaj je vprašal Jezusa »neki učitelj postave«? b) Kako je Jezus obravnaval to vprašanje in zakaj?
8 V Luki 10:25—28 beremo o »nekem učitelju postave«, ki je hotel Jezusa preskusiti, zato ga je vprašal: »Učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« Kako bi ti odgovoril? Kako je ravnal Jezus? Zlahka bi bil na vprašanje neposredno odgovoril, toda spoznal je, da ta mož že ima svoje mnenje o tej zadevi. Zato ga je Jezus vprašal, kako bi on odgovoril na vprašanje, rekoč: »Kaj je pisano v zakonu? Kako (to ti) bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Jehovo, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo, z vso močjo, z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor sam sebe.« Jezus je odvrnil: »Prav si odgovoril,« nato mu je z drugimi besedami povedal, kaj piše v 3. Mojzesovi 18:5, in še: »Tako delaj, in boš živel.« (EI) Ob drugi priložnosti pa je Jezus sam citiral obe ti zapovedi kot odgovor na vprašanje. (Marko 12:28—31) Takrat je mož, s katerim je govoril, poznal Mojzesovo postavo in je očitno hotel ugotoviti, če se Jezus strinja s tistim, kar se je on iz nje naučil. Jezus je pustil možu zadovoljstvo, da sam odgovori.
9. a) Kako je Jezus pomagal možu doumeti smisel citiranih biblijskih stavkov? b) Zakaj je bilo to učinkovito?
9 Ta mož pa kljub temu ni doumel polnega smisla biblijskih stavkov, ki jih je citiral. Zato je ‚hotel dokazati, da je pravičen (NS)‘ in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« Ko mu je Jezus odgovarjal, ni citiral nadaljnjih vrst iz Biblije. Ni mu enostavno izgovoril nekakšne definicije, ki bi ji ta mož lahko ugovarjal. Namesto tega mu je z ilustracijo — z odlično ponazoritvijo, pomagal razmisliti o pomenu biblijskih stavkov. Pripovedoval mu je o Samarijanu, oropanem in pretepenem popotniku, ki mu je ta pomagal, medtem ko mu duhovnik in levit nista. S ponazoritvijo je moški spoznal, kaj pomeni izraz »bližnji«, o čemer ni prej nikoli razmišljal; tako je Jezus dosegel njegovo srce. Nato ga je Jezus še vpraševal, da bi se prepričal, če je mož stvar prav razumel, in ali ga je to spodbudilo, da bi potem to v življenju uporabljal. (Luka 10:29—37)
10. a) Kaj se lahko naučimo iz tega primera poučevanja? b) Kako lahko uporabimo nekaj teh točk, ko govorimo v službi oznanjevanja o sedanji pogovorni temi?
10 Kaj se lahko naučimo iz tega primera poučevanja? Si opazil: (1) da je Jezus usmeril pozornost na Sveto pismo, ko je odgovoril možu na uvodno vprašanje, (2) Jezus je moža povabil, da pove svoje mnenje, in ga pohvalil za dober odgovor. (3) Da se je Jezus (to se vidi iz 28. vrste) prepričal, da je bila v ospredju povezava med vprašanjem in biblijskimi stavki. (4) Da se je s ponazoritvijo, ki je dosegla srce, prepričal, ali je mož razumel pravi pomen odgovora. Če bomo ta zgled posnemali, se bomo lahko z drugimi učinkovito pogovarjali na osnovi Svetega Pisma.
»Učitelj, dobro si povedal«
11. a) Kaj je bilo bistvo Jezusovega odgovora na vprašanje saducejev o poročanju in vstajenju? b) Zakaj se ni pri tem zaustavil?
11 V Luki, 20:27—40 najdemo naslednji odličen primer učinkovite uporabe Božje besede. Nekaj saducejev je prišlo Jezusa nekaj vprašat. Seznanili so ga s situacijo, ki je po njihovem pokazala, da je neumno verovati v to, da bi umrli spet živeli. Govorili so o neki ženi, ki je bila poročena s sedmimi moškimi zapored. »Čigava bo torej ta žena ob vstajenju?« so ga vprašali. S takšnim odgovorom, ki so ga dobili, pa verjetno sploh niso računali. Očitno še nikoli niso pomislili, da se obujeni ne bodo poročali, temveč bi bili v tem pogledu kakor angeli. Toda potrebno je bilo še več, da bi jih odgovor prepričal.
12. a) Kakšno utemeljitev je Jezus navedel, da bi podprl verovanje v vstajenje? b) Zakaj je bilo to še posebej primerno za saduceje?
12 Jezus je vedel, da je bil pravi problem saducejev v tem, da niso verovali v vstajenje. Zato je še posebej na to usmeril pozornost. Njegovo dokazovanje je izviralo iz Mojzesovih spisov — iz 2. Mojzesove 3:6, v katere so saduceji, kot so sami trdili, verovali. Utemeljeval je: »Da pa mrtvi vstajajo, je pokazal tudi Mojzes v zgodbi o grmu, ko imenuje Jehovo Boga Abrahamovega in Boga Izakovega in Boga Jakobovega.« Ali so lahko saduceji iz teh besed spoznali, da kažejo na vstajenje? Ne, dokler ni Jezus dodal: »Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih; zakaj njemu so vsi živi.« To je bilo jasno. Mrtvi predmeti kakor tudi ljudje lahko imajo Stvarnika, toda samo živi ljudje lahko imajo Boga, nekoga, ki so mu predani in ga častijo. Če bi bili Abraham, Izak in Jakob samo mrtvi in pokopani brez upanja na življenje, bi Jehova morda rekel Mojzesu: ‚Bil sem njihov Bog.‘ Toda ni rekel tega. Zato ni čudno, da so nekateri pismarji zatem, ko so slišali Jezusovo dokazovanje iz Svetega pisma, rekli: »Učitelj, dobro si povedal.«
13. Kaj nam lahko pomaga razviti sposobnost, da se bomo z drugimi znali pogovarjati na osnovi Svetega pisma? Pojasni, zakaj se zdi vse to važno?
13 Kako si lahko ti pridobiš ali še izboljšuješ sposobnost pogovarjanja na osnovi Svetega pisma? Potrebno je naslednje: 1. Dobro moraš poznati Sveto pismo. Redno osebno preučevanje in obiskovanje sestankov je važen dejavnik pri pridobivanju le-tega. 2. Vzeti si moraš čas za razmišljanje, tako da preiščeš nauke z raznih stališč in razviješ cenjenje do njih. 3. Ko preučuješ, ne išči samo pojasnila za biblijske stavke, temveč tudi biblijske razloge za takšna pojasnila. Zabeleži jih zraven tekstov, ki jih želiš razložiti. 4. Premisli, kako bi biblijske stavke pojasnil različnim ljudem. 5. Razmišljaj o tem, kako bi lahko določene točke ponazoril. Vse to je važno, če se želiš z drugimi pogovarjati na osnovi Svetega pisma.
Pogovori prilagojeni poslušalcem
14. Na kateri pomemben vidik Pavlovega načina poučevanja smo opozorjeni v Apostolskih delih 17:2, 3?
14 Apostol Pavel je pravtako bil odličen učitelj, tudi od njega se lahko kaj naučimo. Nekaj časa je zdravnik Luka potoval z njim, in njegov opis Pavlove dejavnosti je še posebej vreden pozornosti. Takole poroča: »Prispela (sta) v Tesaloniko, kjer so Judje imeli shodnico. Pavel je po svoji navadi šel mednje in tri sobote zapovrstjo razpravljal z njimi. Iz Svetega pisma jim je razlagal in dokazoval, da je Kristus moral trpeti in vstati od mrtvih. ‚Ta Kristus,‘ je govoril, ‚ki vam ga jaz oznanjam, je Jezus‘. Kaj se je zgodilo? Jehova je Pavla blagoslovil. »Nekateri od njih so se dali prepričati, ... pa tudi precej Grkov, ki so častili Boga, med njimi nemalo uglednih žena.« (JP) Posebej pritegne pozornost način Pavlovega poučevanja: biblijskih stavkov ni samo prebral; na osnovi teh stavkov je razpravljal in svoje govore prilagajal poslušalcem. Ni jim preprosto povedal dobre vesti, temveč jo je pojasnil in jo podprl z dokazi iz navdihnjene Božje besede. (Apostolska dela 17:1—4) Oglejmo si dvoje načinov Pavlovega poučevanja:
15. a) Kako se je Pavel, ko je govoril židovskim poslušalcem v Antiohiji v Pizidiji, potrudil za skupno osnovo pogovora? b) Zakaj meniš, da je važno imeti s poslušalci skupno osnovo, ko jim oznanjujemo?
15 V Apostolskih delih 13:16—41 je zapisano, kaj je Pavel govoril židovskim poslušalcem v Antiohiji v Pizidiji. Najprej se je potrudil, da je s poslušalci našel skupen jezik. (Glej 16. in 17. vrsto.) Zakaj? Ker jim je pomagalo, da so radi razmislili o temi, o kateri jim je želel govoriti. Ni se jim predstavil kot član krščanske skupščine, ki jim želi posredovati vest o Jezusu Kristusu. Ker je govoril z Judi, je upošteval njihovo mišljenje. Vedel je, da so njegovi poslušalci bogaboječi ljudje, in jim je dal razumeli, da je, kakor večina med njimi, po rodu Hebrejec. Razen tega jim je na hitro ponovil pomembnejše dogodke iz zgodovine izraelskega ljudstva. Toda kako mu je uspelo ohraniti skupno osnovo, ko je govoril o Jezusu Kristusu?
16. Kako je Pavel obdržal skupno osnovo, ko je Judom govoril o Jezusu?
16 Pavel je predstavil Jezusa kot Davidovega potomca in dejal, da ga je kot takšnega prepoznal tudi Janez Krstnik, ki ga je ljudstvo na splošno priznavalo kot Božjega preroka. (Apostolska dela 13:22—25; Luka 20:4—6) Toda Pavel ni pozabil, da so njegovi poslušalci vedeli, kako so Jezusa židovski voditelji zavrgli, zato je sam o tem spregovoril. Pojasnil je, da je celo to, da je bil Jezus zavržen in usmrčen, spolnitev prerokbe. (Apostolska dela 13:27—29) Opozoril je na to, da je zatem Bog sam ukrepal in Jezusa obudil iz mrtvih in da so med Judi priče Jezusovega vstajenja. (Apostolska dela 13:30, 31) Pavel je dobro vedel, da bi to mnogi komaj lahko sprejeli, zato je pojasnil, da je šlo za »dobro vest o obljubi, ki je bila dana očetom« (NS). Prikazal je, da je bilo to res, ko je najprej citiral iz Psalma 2:7, nato iz Izaije 55:3 in končno iz Psalma 16:10. Dokazal pa je to na osnovi zadnjega teksta, ko je pokazal, da se ni mogel spolniti na Davidu, ker je ta »videl trohnenje«. Zato se mora nanašati na tistega, ki ‚ni videl trohnenja‘, ker ga je Bog obudil iz mrtvih. (Apostolska dela 13:32—37) Zatem ko je Pavel pojasnil to točko, je govor spodbudno zaključil. Vedel je, da je za ljudi življenjsko važno, da bi resno vzeli, kar so slišali. Mnogi so vesti verjeli. (Apostolska dela 13:38—43)
17. a) Zakaj je Pavel v Atenah drugače govoril o resnici? b) Kaj se lahko naučimo iz njegovega ravnanja ob tej priliki?
17 Ko je Pavel govoril nežidovskim poslušalcem, je uporabil podobne načine poučevanja. Zato je svoj govor na Areopagu (Atene, Grčija) prilagodil okoliščinam in mišljenju Atenčanov. Da bi ustvaril skupno osnovo, jih je pohvalil, da so pobožni ljudje. Omenil je oltar, ki ga je videl v mestu, kjer je pisalo: »Nepoznanemu Bogu.« Ta Bog, je pojasnil Pavel, pa je Tisti, ki ga on oznanjuje. (Apostolska dela 17:22, 23) Zatem je opisal del navdihnjenih spisov in skušal na podlagi teh ustvariti skupno osnovo za pogovor. Ker pa je Pavel poznal tudi grško literaturo, je lahko citiral njihove pesnike, ne sicer kot pristojne, temveč da pokaže, kako določene točke, ki jih je omenil, priznava tudi njihova literatura. In — nekateri so pričeli verovati. (Apostolska dela 17:24—31, 34)
18. Kaj nam lahko pomaga, da uspemo pri našem trudu, da se z drugimi pogovarjamo na osnovi Svetih spisov?
18 Pavel je v Atenah oznanjeval isto dobro vest, kot jo je oznanjeval v Antiohiji. Izbiral je le različne načine pojasnjevanja, ker je spoznal, kaj je bilo potrebno, da bi se z ljudmi lahko pogovarjal, Tako zelo ga je skrbelo za nje, da se je še posebej potrudil, da bi bil uspešen. In res je bil uspešen. Tudi mi se še posebej potrudimo in prosimo Boga, da bi blagoslovil naš napor. Potrudimo se z drugimi pogovarjati na osnovi Svetega pisma tako, da bi dobro vest slišali vsi različni ljudje. (1 Korinčanom 9:19—23)
Kaj smo se naučili?
◻ Zakaj je važno, da v naši službi neposredno uporabljamo Biblijo?
◻ Kakšen odličen način poučevanja je opisan v Luki 10:25—37?
◻ Kaj nam bo pomagalo razviti sposobnost, da se bomo z drugimi lahko pogovarjali na osnovi Svetega pisma?
◻ V kakšnem obsegu lahko vpliva poreklo ljudi na naše ravnanje, ko z njimi govorimo?