Belsazar prestolonaslednik ali kralj?

BIBLICISTI si dolgo niso bili na jasnem, kdo je bil Belsazar. Po biblijski knjigi Danijela je bil ‚Belsazar kralj‘, vladar Babilona. On je bil tisti, ki je tiste usodne noči leta 539 pr. n. št., ko je Perzijec Kir zavzel mesto, priredil veliko slavnost. (Danijel 5:1) Težava je bila v tem, da je Belsazarja omenjala samo Biblija. V drugih zgodnjih zgodovinskih poročilih njegovega imena ni bilo, poroča se samo, da je tisti čas Babilonu vladar Nabonid. Mnogi so zato dokazovali, da knjiga Danijela nima zgodovinske vrednosti in da je bila napisana verjetno šele nekaj stoletij po padcu Babilona.

Toda takšna sodba je bila prenagljena. Kot je pisalo v članku Alana Millarda v časopisu Biblical Archeology Review (maj/junij 1985) so v Iraku leta 1854 našli zapis z molitvijo za dolgo življenje in dobro zdravje za Nabonida in njegovega starejšega sina. Kako je bilo ime temu sinu? Belsazar! Torej je v Babilonu bil Belsazar! Od leta 1854 naprej so našli še veliko zapisov, ki to potrjujejo. Toda v nobenem Belsazar ni bil imenovan kralj. Zmeraj je bil označen kot kraljevi sin ali prestolonaslednik. Zato so kritiki trdili, da se je pisec Danijelove knjige zmotil, ko je uporabil izraz ‚Belsazar, kralj‘.

Ampak celo v tem so se zmotili. Kako to vemo? Alan Millard poroča o najdbah sodnih aktov iz tistega časa, iz katerih izhaja, da so pogodbeniki vedno prisegali pri Nabonidu in pri Belsazarju. Zakaj je to pomembno? Navajeni so bili prisegati pred bogovi in v imenu kralja. Prisega v imena Belsazarja je bila samo izjemna, zato je Belsazar gotovo zavzemal poseben položaj. Dejansko je Belsazar veliko let vladal sam v Babilonu, medtem ko je njegov oče živel v oazi Tema v severni Arabiji. Med tistim obdobjem pa je Nabonid, kot se vidi iz neke napisne plošče, ki se danes hrani v britanskem muzeju, »zaupal kraljestvo« Belsazarju.

Zakaj je potem Belsazar v uradnih zapisih imenovan »prestolonaslednik«, če je v Danijelu imenovan »kralj«? Arheološka najdba v severni Siriji nam nudi pojasnilo. Leta 1979 so tam izkopali kip kralja iz Gosana v naravni velikosti. Na njegovi obleki sta bila dva napisa, eden v asirskem in drugi v aramejskem jeziku. Zapisa sta skoraj identična, imata le majhno, zanimivo razliko. Besedilo v jeziku asirskih vladarjev pove, da je vladar, ki ga predstavlja kip, »namestnik v Gosamu«. V deželnem jeziku, aramejščini, pa je ta isti imenovan »kralj«.

V primerjavi s tem Alan Millard sklepa, da je Belsazar sicer v uradnih napisih označen kot prestolonaslednik, »toda v neuradnih poročilih — kot na primer v knjigi Danijela — je bilo dopustno, Belsazarja imenovati ‚kralj‘. Uradoval je kot kralj, bil je zastopnik svojega očeta, čeprav zakonito ni bil kralj. Za poročilo v knjigi Danijela ta točna razlika ni bila pomembna in bi povzročila samo zmedo.«

Vse to pa zbuja novo vprašanje: Kako je lahko pisec Danijelove knjige vedel kaj o Belsazarju, ki so ga drugi zgodovinarji preskočili, če je bila knjiga res napisana šele stoletja po padcu Babilona? In zakaj ga je imenoval po takratni jezikovni navadi »kralj«, torej z označbo, ki so jo za časa Belsazarja razumeli, v poznejših stoletjih pa je bila pozabljena? Gotovo je označba v Danijelovi knjigi, da je ‚Belsazar kralj‘, močan dokaz, da je knjigo dejansko napisal nekdo, ki je živel v Babilonu v šestem stoletju pr. n. št.