Jobova neoporečnost - kdo jo lahko posnema?
»Stehtal me bo na natančni tehtnici, in Bog bo spoznal mojo neoporečnost.« (JOB 31:6, NS)
1. Zakaj je dobro premisliti o Jobovem zgledu in kakšna vprašanja se pojavljajo?
JOB je bil prepričan v svojo brezgrajnost, zato je rad sprejel Božjo preiskavo. Njegov zgled je nam danes lahko velika spodbuda, še posebej, ker se satan, hudič, obupno trudi, da bi zlomil neoporečnost vseh, ki služijo Bogu. (1. Petrov 5:8) Učenec Jakob se je tega zavedal, zato je rekel, še posebej glede Joba: »Bratje, v trpljenju in potrpežljivosti si vzemite za zgled preroke.« (Jakob 5:10, 11, JP) Toda kdo lahko posnema Jobovo neoporečnost? Ali mi? V katerih stvareh nam je Job zgled v očuvanju neoporečnosti?
2. a) Kaj pomeni Jobovo ime? b) Kaj je bilo dosežcno s tem, da je Job ostal neoporečen?
2 Ime Job pomeni »Predmet sovražnosti«, kar je gotovo postal. Toda tudi tedaj, ko je Jehova uslišal satana in odstranil zaščito, ki je obdajala Joba, ni moglo ničesar, karkoli je satan lahko storil, zlomiti Jobove neoporečnosti do Boga. (Job 1:1 do 2:10) Tako je Job odgovoril na satanov očitek, da lahko vsakogar odvrne od Boga. (Pregovori 27:11) S tem ko je Job ostal neoporečen, je dejansko pred vsem vesoljem pojasnil: ‚Satan, ti si podel lažnivec, Jehova pa je moj Bog. In pred njim bom ostal neoporečen, pa naj me doleti karkoli!‘ (Job 27:5)
Kdo je podoben Jobu
3. Kdo je bil zaščiten v nebesih in kakšno vprašanje se je pojavilo glede njega?
3 Značilno je, da je sporno vprašanje med Jehovo in satanom imelo vesoljni obseg, vključevalo je namreč tudi duhovno področje. V nebesih je bilo obljubljeno »Seme«, po katerem se je Bog namenil uresničiti svoje velike namene, obdano z Jehovino zaščitno skrbjo. (1 Mojzesova 3:15) Ali bo, ko ne bo več pod Božjo zaščito, lahko posnemalo Jobovo neoporečnost? Bo dokazalo, da lahko popoln človek, kakršen je bil Adam, ostane popolnoma neoporečen pred Bogom? (1 Korinčanom 15:45) Satan je bil pripravljen to »Seme« neprizanesljivo preizkusiti, čim bi se pojavilo na zemlji.
4. a) Kdo je postal glavni predmet satanove sovražnosti in kako vemo, da ga Bog ni ščitil? b) Kaj je lahko storil Jehova po Jezusu?
4 To iz nebes poslano »Seme« je bil Jezus Kristus. Zato je bil v žarišču satanove pozornosti, da, postal je glavni predmet satanovega sovraštva. Kristusov vzklik na mučilnem kolu dokazuje, da ga Jehova ni ščitil: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Matej 27:46, EI; Psalm 22:1) Čeprav je jasno čutil, da je Bog umaknil svojo zaščito, pa Jezus podobno kot Job »ni grešil in ni očital Bogu nič napačnega«. (Job 1:22) Posnemal je Joba, ostal je popolnoma neoporečen do Boga in s tem dokazal, da ‚ni bilo njemu enakega na zemlji‘. (Job 1:8) Tako je Jehova satanu že samo po Jezusu neizpodbitno pobil njegovo lažno obtožbo, da Bog ne more imeti na zemlji nobenega človeka, ki bi mu ostal zvest pod težkimi preizkušnjami.
5. a) Kaj satan še kar naprej dela? b) Kaj je naredil satan, ko je bil odstranjen iz nebes?
5 Čeprav je bilo satanu odgovorjeno, pa on še naprej obtožuje Jezusove duhovne brate, ki skupaj z Jezusom sestavljajo »Seme« Božje, ženi podobne organizacije. Ko je v Bibliji opisana vzpostavitev Kraljestva v nebesih, je o satanu zapisano: »Vržen je doli naših bratov tožnik, ki jih je tožil pred Bogom našim noč in dan.« Toda satan je šel še dlje, on tudi napada, ne le obtožuje! Biblija govori o času po satanovem izgonu iz nebes: »Zmaj (satan) pa se je razjezil nad ženo in se bojeval proti preostalim iz njenega rodu (semena, NS), proti tistim, ki spolnjujejo božje zapovedi in pričujejo za Jezusa.« (Razodetje 12:7—12, 17, JP)
6. a) Kdo danes vodi delo pričevanja in kdo se jim je pridružil? b) Kaj enim in drugim poskuša narediti satan?
6 »Preostali iz njenega semena« so Jehovine maziljene priče, ki danes še živijo na zemlji. Oni so na čelu tistih, ki »pričujejo za Jezusa«, tako da po vsej zemlji javno objavljajo, da je sedaj ustoličen kot Kralj in bo kmalu naredil konec sedanjemu nepravičnemu sestavu stvari. (Matej 24:14; Danijel 2:44) Toda tega ne delajo samo oni! Pridružila se jim je velika množica, več kot tri milijone ljudi, ki skupaj z njimi sestavljajo združeno svetovno neoporečno organizacijo. Tudi vsi ti neoporečni ljudje so postali predmet satanovega neusmiljenega preganjanja, njihov nebeški Oče pa se veseli njihove brezgrajnosti. (2 Timoteju 3:12; Pregovori 27:11)
7. Zakaj smo lahko kljub satanovim napadom samozavestni?
7 Moramo vedeti, da bo satan, če je hudobno napadal Joba, napadal tudi nas, ki želimo biti neoporečni pred Bogom. Toda ne smemo se prestrašiti. Zakaj ne? Ker je »Jehova milosrčen in usmiljen« in se nam ‚ne bo odtegnil in nas ne bo zapustil‘. (Jakob 5:11; 5. Mojzesova 31:6) Da, Jehova nas bo podpiral. »Ščit je njim, ki žive brezmadežno,« pravi Biblija. (Pregovori 2:7) To pa ne pomeni, da Jehova ne bo dovolil, da bi bili preizkušeni. Dopustil bo, enako kot je dovolil preizkusiti Joba. »Zvest pa je Bog,« nam zagotavlja apostol Pavel, »ki vam ne da biti izkušanim nad vašo moč, temveč stori z izkušnjavo tudi izhod iz nje, da jo morete prenesti.« (1 Korinčanom 10:13)
V preskušnjah
8. Kako nam lahko danes koristi Jobov primer?
8 Primer Jobove neoporečnosti nam lahko koristi predvsem tedaj, ko smo preizkušani. Job je tako zelo trpel, da je želel biti mrtev in skrit v šeolu, v splošnem grobu človeštva. (Job 14:13) Marsikdo se je v današnjem času že tako počutil, ko je trpel kakor Job. Morda si tudi ti že bil v podobnem stanju. Ko beremo o njegovem trpljenju, nas lahko to ojača, saj je ta naš prijatelj prenesel celo še težje preskušnje, kakor mi. Zavest, da je tudi kdo drugi vztrajal in nas razume, nam pravtako pomaga vztrajati.
9. Kako nam pomaga, če so tudi drugi neoporečni?
9 Ker Jehova pozna naše potrebe, je dal zapisati knjigo o Jobu, da bi nam tako pomagal pri posnemanju Jobove neoporečnosti (Rimljanom 15:4; Jakob 5:10, 11) Bog ve, da je vsak del telesa odvisen od drugega dela in da tudi njegovi zvesti služabniki potrebujejo drug drugega. (1 Korinčanom 12:20, 26) Spomnimo se nedavnih kongresov »Ostanimo neoporečni«, ki jih je obiskalo milijone bralcev tega časopisa. Kdor je bil navzoč, se še gotovo spomni, kako prijetno je biti v družbi z ljudmi, ki so si postavili za glavni cilj v življenju, da ostanejo neoporečni pred Bogom. Vse navzoče je k temu, da ostanejo neoporečni, gotovo spodbudila tudi zavest, da so mnogi tisoči okrog njih pravtako brezgrajni kljub težkim preizkušnjam — bodisi na delovnem mestu ali v šoli ali tam, kjer stanujejo. (1 Petrov 5:9)
10. a) Kako lahko pride do tega, da nekdo izgubi pravilno stališčc? b) Kaj sc je Job pričel spraševali?
10 Morda nimamo vedno pravega stališča, celo Jobu se je to zgodilo. Kdor veliko trpi in je zato potrt, morda pravi: ‚Le zakaj mi Bog to nalaga? Zakaj to dovoljuje?‘ Morda se takšen človek celo vpraša: ‚Kaj mi sploh koristi, da služim Bogu?‘ Ker Job ni vedel, kdo je kriv za njegovo trpljenje, je dvomil, ali se splača biti pošten, ker morajo, kot izgleda, dobri enako trpeti kakor hudobni, če ne še bolj. (Job 9:22) Po besedah Elihuja je Job rekel: ‚Kaj mi koristi? Kaj imam od tega, da nisem grešil?‘ (Job 35:3) Toda ne smemo dovoliti, da bi nas naše težave tako zelo potolkle, da bi izgubili pravilno stališče in dvomili v vrednost službe Bogu.
11. Kako je Elihu (pravilno) grajal Joba?
11 Elihu je Joba upravično grajal in postavil stvari v pravo luč, ko je poudaril, da je Jehova vzvišen nad Jobom. (Job 35:4, 5) Elihu je pojasnil, da ne bi smeli sklepati, da Bog ne skrbi za nas in da mu lahko kljubujemo, ker se nam pač zdi, da je nepravičen. »Če grešiš,« je vprašal Elihu Joba, »kaj Mu škodiš? in če se množe prestopki tvoji, kaj Mu prizadeneš?« (Job 35:6) Da, če poskušaš Bogu kljubovati tako, da kreneš z njegove poti ali mu prenehaš služiti, škoduješ le sebi, Bogu nikakor.
12. Kako naša neoporečnost vpliva na Boga?
12 Po drugi strani pa je Elihu pokazal, da od tega, če mi delamo prav, Jehova nima osebnih koristi. Seveda je Bog vesel, če smo neoporečni, toda On v nobenem pogledu ni odvisen od našega čaščenja, kot pokaže Elihujevo vprašanje Jobu: »Če si pravičen, kaj mu s tem daš, ali kaj li sprejme iz tvoje roke?« (Job 35:7, EI) Bog nam je dal življenje, in zato dihamo in se gibamo in obstojamo. Vse je njegovo! (Apostolska dela 17:25; 1 Letopisov 29:14) Tako na Boga ne vpliva niti naša hudobnost niti pravičnost. (Job 35:8)
Če se nas graja
13. a) Kako je reagiral Job na grajo? b) Kakšen problem imamo mi vsi?
13 Kako je reagiral Job na Elihujevo grajo in nato še na Jehovino? Strinjal se je in se kesal »v prahu in pepelu«. (Job 42:6) Da, Job se je ponižal in priznal svojo zmoto. Mar ne občudujemo tolikšne ponižnosti? Kako pa je z nami? Četudi se trudimo ostati neoporečni kakor Job, pa se vsi nagibamo k temu, da delamo napake in v tem ali onem pogledu postanemo neuravnovešeni. (Jakob 3:2; Galačanom 2:11—14) Kaj pa bi morali narediti, če nas opozori na našo napako ali na našo nepopolnost — nekdo mlajši od nas, kot je bil na primer Elihu? (Job 32:4)
14. a) K čemu so nagnjeni ljudje na splošno, ko se jih preganja? b) Kako lahko pride do zmot ali napačnih ocen in kakšen zgled je dal Job, ko je bil opomnjen?
14 Ni vedno lahko sprejeti grajanje. (Hebrejcem 12:11; Pregovori 3:11, 12) Nagibamo se že k temu, da se poskušamo opravičevati. Podobno kot Job, morda celo nismo namenoma rekli ali storili nekaj napačnega. Naš nagib je morda bil dober. Toda morda smo kaj rekli iz nevednosti ali pa ker nismo stvari prav razumeli ali občutili. Naše pripombe mogoče odsevajo občutek rasne ali narodnostne premoči ali biblijsko neutemeljeno strogost v določenih zadevah. Morda se nas zato opozori, da to, kar smo rekli, odseva naše osebno gledišče in da je druge prizadelo, da, celo ogrozilo njihovo duhovnost. Ali bomo, če se nas zato graja, posnemali Joba in priznali, da smo ‚govorili brez spoznanja‘, in nato to ‚preklicali‘? (Job 42:3, 6)
Zaupati Bogu, ne bogastvu
15. Kako vemo, da Job ni zaupal v svoje bogastvo?
15 Bildad je dvomil v predmet Jobovega zaupanja, ko je namignil, da je Job pozabil na Boga in da njegovo zaupanje temelji na drugačni osnovi. (Job 8:13, 14) Vendar Job, čeprav je bil blagoslovljen z mnogimi materialnimi dobrinami, ni zaupal v te stvari. Njegova neoporečnost ni bila omajana, ko je izgubil svoje premoženje. (Job 1:21) V zaključnem obrambnem govoru je Job rekel: »Ako sem postavil zlato za nado svojo in čistemu zlatu rekel: ‚Upanje moje!‘ ako sem se veselil, da mi je bilo imetja veliko ter da je roka moja mnogo pridobila; ... tudi to bi bila pregreha, kazni vredna pred sodniki, ker bi bil zatajil Boga mogočnega.« (Job 31:24—28)
16. a) Kako bi se morali preiskati? b) Kaj Bug obljublja tistim, ki mu zaupajo?
16 Kako pa je z nami? Komu velja naše zaupanje — Jehovi ali materialnim stvarem? Ali bi lahko Bog, če bi nas v tem pogledu stehtal na natančni tehtnici, kar si je Job želel, ugotovil, da smo brezgrajni? Ali nam res gre predvsem za to, da ostanemo neoporečni, da bi Jehova lahko odgovoril na satanove obtožbe? Ali pa smo zaposleni s tem, da zadovoljimo našim željam po užitkih in premoženju? Kako lepo je vendar, če podobno kot Job razveseljujemo Jehovino srce tako, da mu zaupamo in ne pripisujemo materialnim stvarem, s katerimi razpolagamo, preveliko važnost! Jehova nam obljublja, da nas ne bo nikoli zapustil ali zavrgel, če mu bomo zaupali in na prvo mesto postavili njegove interese. (Matej 6:31—33; Hebrejcem 13:5, 6)
Spolna morala
17. Kaj so namigovali Jobovi »tolažniki«, toda kaj je Job dejal o svojem moralnem obnašanju?
17 Lažni tolažniki niso Joba neposredno obtožili spolnega pregreška, toda kdaj pa kdaj so namignili, da je menda kriv zaradi skrivnega greha, za katerega ga Bog kaznuje. Kot premožen mož, kot ‚največji mož na Vzhodu‘, je imel Job gotovo priložnosti za spolnost zunaj zakona. (Job 1:3; 24:15) Drugi Božji služabniki, ki so živeli pred in po Jobu, so se ujeli v spolne skušnjave. (1 Mojzesova 38:15—23; 2 Samuelova 11:1—5) Job pa se je obranil vsakršnega namigovanja na takšna slaba dejanja, ko je pojasnil: »Zavezo sem sklenil s svojimi očmi, in kako bi se bil smel ozirati po devici? ... Ako mi je znorelo srce za katero ženo in sem prežal pri vratih bližnjega svojega; ... to je ostudnost, to je pregreha, ki jo morajo kaznovati sodniki.« (Job 31:1, 9—11)
18. Zakaj je tako težko ostati neoporečen v spolnosti, toda zakaj bomo srečni, če ostanemo brezmadežni?
18 Verjetno satan z nobenim drugim sredstvom ni tako uspešno izpodkopaval neoporečnost Božjih služabnikov kot z zapeljevanjem k nečistovanju. (4 Mojzesova, 25. poglavje) Ali lahko posnemaš Jobovo neoporečnost tako, da se upreš vsem vabam k spolnemu prestopu? To je izziv, predvsem v današnjem, spolno ponorelem svetu, v katerem prevladuje nemorala. Toda pomisli, kako lepo bo, ko bo treba polagati račun, reči z zaupanjem kakor Job: »Bog (pozna) brezmadežnost mojo!« (Job 31:6)
Kaj nam lahko pomaga
19. Kaj nam bo predvsem pomagalo ohraniti neoporečnost?
19 Ni tako lahko posnemati Jobove neoporečnosti, ker se satan danes še kako trudi, da bi zlomil našo čistost, kakor je to poskušal pri Jobu. Zato je neizogibno potrebno, da si nadenemo popolno Božje orožje. (Efežanom 6:10—18) To pomeni, da smo na Božji strani, kakor je bil Job: da vestno pazimo, da mu ugajamo v vsem, kar delamo mi ali naša družina. (Job 1:5) Zato je zelo pomembno, da preučujemo Biblijo, se redno sestajamo s soverniki in javno oznanjujemo našo vero. (2 Timoteju 2:15; Hebrejcem 10:25; Rimljanom 10:10)
20. a) Kakšno upanje nas lahko podpira v preizkušnjah? b) Kakšno nagrado, ki jo je omenil psalmist, lahko dobimo, če bomo ostali neoporečni?
20 Kar pa nas lahko še posebej podpira v preizkušnjah, je to, kar je podpiralo tudi Joba: prepričanje, da s sedanjim življenjem ni vsega konec. »Ko človek umre, bo li spet živel?« je vprašal Job. V odgovor na to je rekel: »Ti bi poklical, in jaz bi ti odgovoril.« (Job 14:13—15) Če smo tudi mi popolnoma prepričani v to, da bo Jehova obudil svoje zveste služabnike, bomo lažje prenesli vsakršno preskušnjo, ki bi jo nam namenil satan. (Hebrejcem 6:10) Pred davnim časom je psalmist napisal: »Mene pa vzdržuješ v brezmadežnosti moji in me staviš pred obličje svoje za večno.« (Psalm 41:12) Naj bi torej bila srečna prihodnost vsakogar izmed nas takšnale: da nas Jehova podpira in vedno ohrani, ker smo kot njegovi služabniki ohranili neoporečnost!
Lahko odgovoriš?
◻ Kdo se je izkazal kakor Job in kakšno primerjavo lahko naredimo med njim in Jobom?
◻ Kaj se lahko naučimo iz Jobovega reagiranja na preizkušnje?
◻ Kako je reagiral Job na grajo in kaj se lahko iz tega naučimo?
◻ Kakšen odličen zgled je dal Job glede materialnih stvari in spolne kreposti?
◻ Kaj nam lahko pomaga, da ostanemo neoporečni kakor Job?
[Slika na strani 13]
Ali si kdaj — kakor Job — podvomil v to, kakšno korist imaš od neoporečnosti?