Jobova neoporečnost - zakaj je tako izredna?

»Dokler ne umrem, si ne dam vzeti neoporečnosti svoje.« (JOB 27:5, NS)

1. Kdo je bil Job in kako vemo, da je res živel?

JOB je bil časten mož. Ni bil le bogat, temveč je bil ugleden in sočuten sodnik in voditelj. Biblija pravi, da je bil »ta mož večji ko vsi sinovi Vzhoda«. (Job 1:3, EI; 29:12—25) Skupaj z Noetom in Danijelom je prištet k pravičnim ljudem. (Ezekijel 14:14, 20) Razen tega Biblija Joba postavlja kristjanom kot zgled, ki naj ga posnemajo, kar kaže, da je res živel. (Jakob 5:11)

2. Kako lahko ugotovimo, kdaj je satan preskušal Joba?

² Job je živel v deželi Uz, v današnji Arabiji. Ni bil Izraelec, toda častil je Jehovo in Jehova je na to opozoril satana. Božja ugotovitev, da »njemu ni na zemlji enakega, mož je popoln in pošten«, pokaže, da tisti čas ni bilo drugega, tako odličnega Božjega služabnika. (Job 1:8) Torej je satan moral preizkušati Joba v času, ko so bili njegovi daljnji sorodniki, Izraelci, v suženjstvu v Egiptu — v letih, ki so sledila letu 1657, ko je umrl še posebej neoporečen človek, Jožef, in preden je Mojzes stopil na pot neoporečnosti.

3. Kdo je napisal Jobovo knjigo in kako je lahko dobil informacije?

³ Knjigo o Jobu je očitno napisal Mojzes. Toda kako je izvedel za Jobove preskušnje? Ko je Mojzes leta 1553 pr. n. št. zbežal iz Egipta, se je nastanil v Madianu, nedalač od dežele Uz. (2 Mojzesova 2:15—25; Apostolska dela 7:23—30) Takrat so se Jobu iztekla zadnja leta življenja od 140 let, s katerimi ga je Jehova blagoslovil. (Job 42:16) Pozneje, ko so Izraelci proti koncu svojega potovanja po puščavi prišli v bližino Uza, je Mojzes lahko izvedel o zadnjih 1etih Jobovega življenja in njegovi smrti.

Jobovo omejeno spoznanje

4. a) Kdo je Jobu verjetno prenesel spoznanje o Jehovi in zakaj je očitno, da je bil povezan s potomstvom Abrahama in Izaka? b) Kako je Job postal tako izredno neoporečen mož?

⁴ Ko je bil Job preskušen, je bilo njegovo spoznanje o Bogu in njegovih namenih omejeno, ker tedaj še ni bil napisan niti en del Biblije. Vendar je Job vedel, kako je Jehova ravnal z Abrahamom, Izakom, Jakobom in Jožefom. Očitno je bil potomec Abrahamovega brata Nahorja, po Nahorjevem prvencu Uzu. Razen tega je bil Uz brat Betuela, ki je bil oče Izakove žene Rebeke in praded Jožefa. (1 Mojzesova 22:20—23) Job je bil seznanjen z Jehovinimi pogovori z Abrahamom in njegovim potomstvom in je to cenil, trudil se je, da bi Jehovi ugajal. Tako je postal Job izredno pošten in neoporočen mož, ki je bil popolnoma predan Jehovi.

5. Kaj je še posebcj odlikovalo Jobovo neoporečnost?

⁵ Kmalu po Jožefovi smrti v Egiptu je Jobova neoporečnost postala predmet spora med Bogom Jehovo in satanom v nevidnih nebesih. Job seveda ni vedel za ta spor glede njegove poštenosti. In ravno iz razloga, da ni prav nič vedel, zakaj trpi, je njegova neuničljiva neoporečnost tako izredna. Jehova pa je dal po Mojzesu zapisati vse podrobnosti o Jobovi neoporečnosti, v korist vseh poznejših Božjih služabnikov.

Spodbijanje Jobove neoporečnosti

6. a) Kako je sestanek v nebesih odkril, da med Bogom in satanom obstaja spor? b) Kdaj se je ta spor začel in kaj je vključeval?

⁶ Jobova knjiga odgrinja zaveso nevidnosti, da lahko vidimo sestanek angelov, ki so se zbrali pred Bogom Jehovo v nebesih. Tam je Jehova spomnil satana, ki je bil tudi navzoč, glede Joba in da mu ‚ni na zemlji enakega, mož je popoln in pošten, ki se boji Boga in varuje hudega‘. (Job 1:8) Nedvomno se je spodbijalo oziroma dvomilo v Jobovo neoporečnost. Toda takšno oporekanje ali spodbijanje ni bilo tedaj prvič izrečeno. Spor se je pojavil, ko je satan odvrnil Adama in Evo od Boga in takorekoč trdil, da lahko od njega odtegne vsakogar, če mu le da Bog priložnost za to. (1 Mojzesova 3:1—6)

7. Kaj je satan menil, da mora povedati glede poročila o Jobovi neoporečnosti, in kako je izzval Boga?

⁷ Satan je očitno menil, da mora na tem sestanku v nebesih povedati, zakaj je Job neoporečen. »Se li Job zastonj boji Boga?« je vprašal. »Mar ne varuješ ti njega, njegove hiše in vsega, kar je njegovega naokrog?« (EI) »Pa le iztegni roko svojo,« je izzival satan, »in se dotakni vsega, kar ima, gotovo se ti v obraz tebe odreče!« (Job 1:9—11)

8. a) Kako je Jehova reagiral na satanov izziv? b) Kakšne strašne udarce je satan zadal Jobu?

⁸ Jehova je sprejel satanov izziv. Popolnoma je bil prepričan v Jobovo neoporečnost in je satanu odvrnil: »Glej, vse, kr ima, v tvoji je roki, samo nanj ne sezi s svojo roko!« (Job 1:12) Satan se je takoj spravil nad Joba. Roparski Sabejci so Jobu odpeljali 1000 govedi in 500 oslic in pobili vse pastirje, razen enega. Nato mu je satan z ognjem z neba uničil 7000 ovac in pastirje, samo eden je preživel. Zatem je satan navedel tri čete Kaldejcev, da so Jobu ukradli 3000 velblodov in usmrtili vse pastirje, razen enega. Nazadnje pa je satan povzročil silen vihar, ki je porušil hišo, v kateri je praznovalo Jobovih deset otrok, in vsi so umrli. Zatem so tisti, ki so preživeli, o teh strašnih stvareh takorekoč naenkrat obvestili Joba. (Job 1:13—19)

9. Zakaj so bile nesreče, ki so prizadele Joba, še posebej težke, toda kako je Job reagiral na te udarce?

⁹ Kakšne nesreče! Četudi bi bil Job vedel, kdo jih je povzročil, bi jih bil težko prenesel. Toda on tega ni vedel. Ni vedel, da je središče spora, do katerega je prišlo v nebesih, in da želi Jehova z njim dokazati, da so ljudje, ki bodo kljub trpljenju, ki jim ga povzroči satan, ostali neoporečni. Toda v veliki žalosti in ker je mislil, da je Bog nekako odgovoren za njegove izgube, je Job vzkliknil: »Jehova je dal, Jehova je vzel, Jehovino ime bodi hvaljeno!« Da, »pri vsem tem ni grešil Job in ni očital Bogu nič napačnega.« (Job 1:20—22)

10. a) Kaj je nadalje zahteval satan glede Joba in zakaj mu je Jehova to dovolil? b) Kakšne so bile posledice strahotnega stanja, v katerega je prišel Job?

¹⁰ Kako je bil satan ponižan, ko mu je Jehova na drugem sestanku angelov glede Joba dejal naslednje: »Še vedno je neoporečen!« (NS) Vseeno satan ni odnehal. Trdil je, da bo Joba, če bi mu lahko povzročil telesno škodo, spravil tako daleč, da bo preklel Boga. Ker je Jehova vse do tedaj zaupal v Jobovo poštenost, mu je dal dovoljenje, vendar ga je opozoril, da Jobu ne sme vzeti življenja. Tako je satan udaril »Joba s hudimi tvori od stopal do temena«. (Job 2:1—8) Job je bil nato v tako ogabnem in bednem stanju, da so se ga izogibali njegovi sorodniki in prijatelji, njegovi prejšnji znanci pa so ga zasramovali. (Job 12:4; 17:6; 19:13—19; 30:1, 10—12)

11. Kateri nadaljnji udarec je moral prenesti Job in zakaj je njegova neoporečnost tako izredna?

¹¹ Še en udarec! Vera Jobove žene je oslabela. Rekla mu je: »Ali se še držiš svoje neoporečnosti? Prekolni Boga in umri!« (NS) Toda on ji je odgovoril: »Govoriš kakor neumnica. Dobro smo prejemali od Boga, zakaj bi hudega ne sprejeli?« (EI) Kot pove poročilo, Job ‚pri vsem tem ni grešil s svojimi ustnicami‘. (Job 2:9, 10) In če pomislimo, da Job ni vedel za razlog svojega trpljenja, vidimo, da je bila njegova neoporečnost zares izredna!

Drugačni napadi

12. a) Kdo so bili možje, ki so prišli tolažit Joba? b) Kako je satan uporabil te može za nadaljnje preskušanje Joba?

¹² Toda satan še ni odnehal. Poslužil se je treh domnevno modrih mož, ki so bodisi osebno poznali Joba ali slišali, da je »večji ko vsi sinovi Vzhoda«. Očitno so bili precej starejši od Joba. (Job 1:3; 15:10; 32:6) Dva sta bila njegova daljna sorodnika. Elifaz Temančan je bil Abrahamov potomec po Temanu, Ezavovemu vnuku. Bildad Šuhec pa potomec Abrahamovega sina Šuaha. (Job 2:11; 1 Mojzesova 36:15; 25:2) Zofarjevo poreklo je negotovo. Ti trije so prišli navidezno tolažit Joba, toda dejansko jih je uporabil satan, da bi spodkopal Jobovo neoporečnost. Satan je upal, da bodo ti »tolažniki« obrnili Joba proti Bogu, tako kot politični zasliševalci, ki se izdajajo za prijatelje, spodkopljejo vdanost zapornikov in jih nahujskajo proti lastni vladi. (Job 16:2, 3)

13. a) Kaj so storili Jobovi obiskovalci po prihodu? b) Kako je razgovor krenil že v začetku?

¹³ Ko so prišli k Jobu, so ti trije obiskovalci sedem dni in sedem noči nemo opazovali njegovo trpljenje in ponižanje. (Job 2:12, 13) Elifaz, ki je očitno bil najstarejši, je končno pričel govoriti, določil je razpoloženje in splošno temo, ki se je delila na tri dele. Elifazov govor in tudi govor obeh njegovih tovarišev, so v glavnem bile obtožbe. Job je po vsakem govoru njegovih tolažnikov ugovarjal njihovim navedbam. Zofar se tretjega kroga razgovorov ni udeležil, ker je očitno menil, da nima več kaj povedati. Zato je Zofar govoril dvakrat, Elifaz in Bildad pa sta govorila trikrat.

14. Kakšno vrsto trditev so uporabili ti trije možje proti Jobu in kako je satan proti Jezusu uporabil podobno taktiko?

¹⁴ Elifazovi govori so bili daljši in njegovo izražanje malo prizanesljivejše. Bildadov govor je oster, Zofarjev še ostrejši. Njihove trditve so bile prekanjene, ustrezale so satanovemu namenu — da bi zlomil Jobovo čistost. Često so sicer govorili o pravem stanju, toda napačno so ga predstavili in uporabili. Enake metode se je satan poslužil proti Jezusu. Satan je Jezusu navedel, da v Svetih spisih piše, da bodo Božji angeli njegovega služabnika obvarovali pred udarci, zato naj dokaže, da je Božji Sin, in se vrže s strehe templja. (Matej 4:5—7; Psalm 91:11, 12) Takšnemu satanskemu razmišljanju je Job bil izpostavljen dlje časa.

15. Kaj je Elifaz navedel kot vzrok Jobovih težav?

¹⁵ Elifaz je v svojem uvodnem govoru dokazoval, da so Jobove težave Božje povračilo za njegove grehe. »Kdo je kdaj poginil nedolžen?« je vprašal. »Kolikor sem videl jaz: tisti, ki orjejo krivico in sejejo nesrečo, jo tudi žanjejo.« (Job 4:7, 8) Nadalje je Elifaz trdil, da Bog ne zaupa svojim služabnikom. »Glej, svojim služabnikom ne zaupa,« je rekel Elifaz, »na svojih angelih najde napako. Koliko bolj (je tako s) prebivalci ilnatih hiš.« (Job 4:18, 19, EI)

16. Kako se je Bildad pridružil Elifazovemu napadu in kakšno nepošteno ponazoritev je uporabil?

¹⁶ Bildad se je besednemu napadu pridružil. »Če si čist in pošten,« je rekel, »res se prebudi on tebi v prid in blagostanje tvoje povrne hiši pravičnosti tvoje.« Bildad je pripomnil, da se papirus in trstje brez vode posuši in odmre, nato pa prav zaključil, da se tako zgodi tudi vsem, ‚ki pozabijo na Boga‘. Toda kako napačno je takšno ponazoritev uporabil za Joba in dodal: »Brezbožnikovo upanje propade (EI)«. (Job 8:6, 11—13)

17. Kakšne, še prepričljivejše, so bile Zofarjeve pripombe?

¹⁷ Zofarjeve pripombe so bile še bolj prepričljive. Rekel je pravzaprav: ‚Če bi le Bog govoril in ti povedal, kaj si misli! Bog ve, kaj si storil. Kaznuje te manj kot si zaslužil. Odpravi svoje grehe in prenehaj biti hudoben, tedaj boš varno živel in imel veliko prijateljev.‘ (Job 11:4—6, 14—20)

18. Kako so trije možje v drugem krogu razprave še naprej napadali Joba?

¹⁸ V drugem krogu razprave je Elifaz še naprej napadal Jobovo neoporečnost. ‚Bog ne zaupa niti angelom, koliko manj bo takemu, kot si ti! Hudoben človek je vedno v težavah!‘ (Job 15:14—16, 20) Jobovo neomajno upiranje njegovim trditvam je Bildada razjezilo, zato mu je dejal: »Tvoja luč bo ugasnila. Vsak spomin nate bo zbledel. Prav to se zgodi tistim, ki pozabijo Boga.« (Job 18:5, 12, 13, 17—21) Zofar je namigoval na to, da je Job bil prej bogat in mu rekel: ‚Ali ne veš, da je veselje hudodelcev kratko in radost odpadnika le trenutna? Nebesa razgalijo prestopke hudobnih.‘ (Job 20: 4, 5, 26—29)

19. a) Kakšno vrednost pripisuje Bog človekovi neoporečnosti po Elifazovih besedah? b) Kako je Bildad zaključil besedni napad na Joba?

¹⁹ V uvodu tretjega kroga razprave je Elifaz vprašal: ‚Ali ima Bog kakšno korist od človeka? Celo, če si brezgrajen, ali ima on od tega dobiček? ‚Spreobrni se k Bogu‘, je rekel, ‚in uredi svoje zadeve. Tedaj bo spet kot nekoč.‘ (Job 22:2, 3, 21—23) Bildad je zaključil z besednim napadom. ‚Kdo na zemlji se lahko hvali, da je čist?‘ je vprašal. ‚Bog je tako veličasten, da celo mesec in zvezde niso nič v primerjavi z njim. Koliko manj pa še človek, ki je v Božjih očeh samo črv!‘ (Job 25:2—6)

Jobov zagovor in grajanje Joba

20. a) Kako je Job odgovoril na trdil, da je trpljenje Božja kazen za grehe? b) Kaj je bil Job odločen storiti in kako vemo, da je njegova čistost pri Bogu res štela?

²⁰ Kljub velikemu trpljenju ni Job niti za trenutek popustil zmotnim trditvam svojih mučiteljev. Če je trpljenje Božja kazen za grehe, ‚kako to, da hudobni žive, se postarajo in še prekašajo druge po bogastvu?‘ je vprašal Job. (Job 21:7—13) V nasprotju s tistim, kar so rekli Jobovi tožniki, ceni Jehova vse, ki ostajajo neoporečni, in s tem ovržejo satanovo trditev, da lahko vsakogar odvrne od služenja Bogu. (Pregovori 27:11; Psalm 41:12) Job je bil prepričan, da je brezgrajen, zato je vzkliknil: »Dokler ne umrem, si ne dam vzeti svoje neoporečnosti.« (Job 27:5, NS) Ne, ničesar ni storil, s čimer bi bil zaslužil, kar ga je doletelo.

21. Kaj je rekel Elihu Jobovim lažnim tolažnikom in zakaj je moral Joba pokarati?

²¹ Mladi mož Elihu je slišal vsako besedo te dolgotrajne razprave. Nato je spregovoril tudi on in Jobovim lažnim tolažnikom rekel, da vse njihovo govorjenje ni dokazalo, da bi bil Job grešnik. (Job 32:11, 12) Nato je Elihu dejal Jobu: »Slišal sem glas besed: ‚Čist sem, brez prestopka, nedolžen sem in krivice ni na meni. Glej, On išče prilike v nasprotovanje meni, šteje me sebi za sovražnika.‘ ... Glej, o tem ne sodiš prav.« (Job 33:8—13; 6:29; 13:24, 27; 19:6—8) Da, Job je preveč skrbel za to, da bi opravičil samega sebe. Vendar pa tudi Boga ni nikoli obsojal ali izgubil prepričanje, da Bog pravilno ravna.

22. a) Kako je reagiral Job zatem, ko je govoril Jehova? b) Kaj je Bog zahteval od Jobovih lažnih tolažnikov in kako se je za Joba zadeva končno iztekla?

²² Ko je Elihu nehal govoriti, je nastal vihar in sam Jehova je govoril iz viharja: »Kdo je ta, ki v mrak zavija Božje sklepe z besedami brez spoznanja? Opaši, pravim, kakor mož ledja svoja! jaz te bom vprašal, in ti me pouči!« Zatem ko je Job slišal, kaj je rekel Jehova, je priznal, da je govoril v prenagljenosti, brez popolnega spoznanja, in se je kesal »v prahu in pepelu«. Nato je Jehova obsodil Elifaza in njegova dva tovariša in napotil Joba, da prosi zanje. Zatem je Job ponovno zaživel kot pred težavami, blagoslovljen je bil s sedmimi sinovi in tremi lepimi hčerami in je imel dvakrat toliko živine kot poprej. Živel je še 140 let in je umrl »star in dni svojih sit«. (Job 38:1—4; 42:1—17)

23. Kako bi morala Jobova neoporečnost vplivati na nas?

²³ Job je bil zares izreden neoporečen mož! Ni vedel, da je postal tarča hudobnega satanovega izzivanja. To pa je še bolj poudarilo njegovo brezgrajnost in čeprav je mislil, da prihaja njegovo trpljenje od Boga, ga ni zatajil ali celo preklel. Kolikšen pouk za nas, ko vendar vemo, odkod izvirajo preskušnje naše neoporečnosti! Gotovo bi morali biti spodbujeni, da posnemamo Jobov zgled in napredujemo v Jehovinem delu, čeprav Božji nasprotnik ukrepa proti nam.

Ali lahko odgovoriš?

◻ Zaradi katerih dejavnikov je Jobova neoporečnost tako izredna?

◻ Kdo je obiskal Joba in kaj je satan upal, da bodo dosegli?

◻ Kakšne trditve so podajali ti trije proti Jobu?

◻ Kako se je zagovarjal Job, toda glede česa je bil pokaran?

◻ Kakšen je bil izid in kako bi to moralo vplivati na nas?

[Slika na strani 9]

Satan je poslal tri »tolažnike«, da bi Joba obrnili proti Bogu