Jehovino oko ‚je obrnjeno v starešine‘

Starešine morajo pogosto narediti odločitve, ki navidez presegajo njihovo spoznanje in izkušnje. Toda razmisli o situaciji, v kateri so se znašli nekateri judovski starešine v Ezrovih dneh.

Po vrnitvi ostanka Judov iz Babilona je sledilo 16-letno razdobje nedejavnosti. Prerokoma Hagaju in Zahariju je uspelo prebuditi Jude iz otopelosti in delo obnavljanja Jehovinega templja je ponovno oživelo. Kmalu pa je to delo postalo trn v peti perzijskim uradnikom. »Kdo vam je ukazal zidati to hišo?« so vprašali nasprotniki. (Ezra 5:1—3)

Odgovor na to vprašanje je bil tvegan. Če bi se starešine pustili prestrašiti, potem bi obnova templja bila takoj zaustavljena. Če pa bi starešine izzvali te uradnike, bi nemudoma sledila prepoved dela. Zato so starešine (očitno sta jih vodila upravitelj Zerubabel in veliki duhovnik Jesua) sestavili taktičen, toda učinkovit odgovor. Uradnike so spomnili na davno pozabljen Kirov odlok, ki je odobril Judom nadaljevanje gradnje. Ker so vedeli, da je perzijski zakon nespremenljiv, so se ti uradniki modro odločili, da ne bodo nasprotovali kraljevemu odloku. Tako se je delo nadaljevalo vse do tedaj, ko je Darij popustil svojim uradnikom! (Ezra 5:11—17; 6:6—12)

Se je ta zadeva razpletla zaradi človeške modrosti? Nasprotno, Ezrovo poročilo pravi, da je »oko njihovega Boga bilo obrnjeno v starešine Judov«. (Ezra 5:5) Seveda je Jehova vodil stvari tako, da so dali odgovor in da je perzijski kralj ugodno odgovoril.

Tudi današnji starešine lahko prosijo Jehovo za vodstvo in navodila, kadar morajo odločati o pomembnih stvareh ali pa imajo spor z nasprotniki. Jehova v Psalmu 32:8 zagotavlja: »Jaz ti dam razumnost in kazal ti bom, po kateri poti naj hodiš; svetoval ti bom, v te upirajoč svoje oko.«