Povsod oznaniti Božje kraljestvo
»Pusti, naj mrtvi pokopljejo svoje mrliče, ti pa pojdi in povsod oznani Božje kraljestvo.« (Luka 9:60, NS)
1. Katera važna vprašanja se pojavijo glede Jezusove izjave iz Luke 9:60?
BOŽJE Kraljestvo — to je bila najvažnejša stvar v Jezusovem življenju! Enako je danes z vsemi nami, njegovimi pravimi nasledniki. Kot kristjani se trudimo z našim življenjem po Bibliji točno posnemati Jezusa. (1 Petrov 2:21) Ali moramo sedaj, sredi leta 1986, ponovno pretehtati, kaj je v našem življenju na prvem mestu? Na primer, kako bi pojasnili Jezusove besede: »naj mrtvi pokopljejo svoje mrliče«? Zakaj misliš, je Jezus takrat poudaril važnost oznanjevanja vesti o Kraljestvu, v nasprotju s tistim, kar bi se komu zdelo primerno glede njegovih svojcev? Kaj meniš o tem?
2. Kdaj se je začcla Jehovina vrhovnost in kako dolgo bo obstajala?
2 Davno prej, preden je Jezus uporabil izraz »Božje kraljestvo«, je psalmist David pod Božjim navdihnjenjem zapisal: »Jehova je v nebesih postavil prestol svoj, in Kraljestvo njegovo gospoduje vsem.« (Psalm 103:19) Jehovina vrhovnost se je pričela z njegovim ustvarjanjem. Nihče mu nikoli ne more odvzeti njegovega prestola in suverenega položaja. Nič čudnega, da je nekoč psalmist vzkliknil: »Pripovedujte med poganskimi narodi veličastvo njegovo. ... Ker velik je Jehova in velike hvale vreden.« (Psalm 96:3, 4; 109:21; Danijel 4:34, 35)
3. a) Kateri dogodki so pripeljali do tega, da se je oporekalo Jehovinemu vladanju? b) Kaj se je Bog namenil narediti, da reši sporno vprašanje vesoljne vrhovnosti?
3 Toda niso vedno vsi častili Jehove. Satan, prvi odpadnik, je prigovarjal načinu, kako je Jehova izražal in izvajal svojo suverenost do svojih stvarjenj na zemlji. (1. Mojzesova 3:1—5; Job 1:6—12; 2:1—5) Zato je satanovo uporno gledišče vplivalo na nekatera stvarjenja, najprej na Zemlji, potem pa še v nebesih. Satan je pravtako vplival na ljudi, da so si vzpostavili mnogo kraljestev. Z njimi je izpodbijal poštenost Božjega vladanja. (Razodetje 13:1—6) Jehova je za pojasnitev spornega vprašanja vesoljne vrhovnosti sklenil narediti nekaj nenavadnega. Napovedano je v Danijelu 2:44 z besedami: »V dneh teh kraljev bo Bog nebes ustanovil kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano. ... Vsa ta kraljestva pa bo zdrobilo in uničilo, a samo bo večno.« (NS)
Jehova, kralj Izraela
4. V kakšnem smislu je lahko David rekel: »Jehova je (postal, NS) kralj!« in k čemu je takšen dogodek spodbujal?
4 Torej nam je jasno, da se je Jehova kljub temu, da se je njegova suverenost pričela z ustvarjanjem, glede svojega vladanja namenil narediti nekaj, s čimer bo za vedno opravičil svojo vrhovnost. Pri tem gre za nebeško Kraljestvo Mesije. Zemeljsko kraljestvo, ki ga je Jehova vzpostavil za izraelsko ljudstvo, je v malem ponazarjalo Kraljestvo, ki bo »večno«. Zato je kralj David, ko je pripeljal skrinjo zaveze v Jeruzalem, lahko radostno pel: »Vesele naj se nebesa in zemlja naj se raduje in med narodi naj govore: ‚Jehova je kralj!‘« (1 Letopisi 16:31, EI) Da, Jehova je v posebnem smislu ‚postal Kralj‘ Izraela. Bil je radosten dogodek in David ga je želel povsod oznaniti!
5., 6. a) Zakaj je bil David edinstven med kralji? b) Koga je ponazarjal David in v kakšnem pogledu?
5 Kralj David je bil zaradi tega, ker je bil prej pastir, edinstven med kralji. Bil je kralj-pastir. Psalmist je opisal, kako je Bog izbral za ta položaj Davida: »In izvolil je (Jehova) Davida, hlapca svojega, vzemši ga iz ovčje ograje, ... da bi pasel Jakoba, ljudstvo njegovo, iz Izraela, dediščino njegovo. Ki jih je pasel po poštenosti srca svojega in vodil jih z obilo razsodnostjo svojih rok.« (Psalm 78:70—72)
6 David je bil zaradi pastirske skrbi za njegov narod, neoporečnosti pred Jehovo in kot sposoben vodja primeren, da predstavlja prihajajočega Mesijo, ki bo na poseben način upravljal Jehovino vesoljno kraljestvo in ravnal kot ljubeč Kralj-Pastir. To veličastno uresničitev Jehovinih namenov je pozneje prerok Ezekijel takole napovedal: »Postavil bo nadnje (nad Izrael) enega pastirja, ki jih bo pasel, svojega služabnika Davida. ... Jaz Jehova, jim bom Bog in moj služabnik David bo knez med njimi; jaz, Jehova, sem govoril.« (Ezekijel 34:22—24, EI)
Napovedani kralj — pastir se pojavi
7., 8. a) Kako je bil Jezus identificiran kot napovedani Kralj in kaj je bilo, ko se je pojavil? b) Za kakšen namen je Jehova »potrdil« Jezusa?
7 Tisti, ki ga je Jehova napovedal, je bil njegov lastni Sin — Jezus. O njem je angel Gabrijel rekel devici Mariji: »Spočela boš in rodila Sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. In Jehova Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida, in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; njegovemu kraljestvu ne bo konca.« (Luka 1:31—33, JP) Kako veličasten prikaz Jehovinega Kraljestva! Ta bodoči dogodek je gotovo razlog, da se po vsem svetu oznani: »Jehova je (postal) kralj!«
8 Jezus se je rodil in zrasel v moža, potem pa se krstil v reki Jordan. Takrat ga je Bog priznal za svojega Sina, mu dal svojega duha in rekel: »Ti si moj Sin, ljubljeni, jaz te priporočam.« (Luka 3:22, NS) Za kaj je bil Jezus »priporočen« ali »potrjen«? V poročilu Luke je pojasnjeno: »In on, Jezus, je bil, ko je začel učiti, blizu tridesetih let.« (Luka 3:23) V Jubilejnem prevodu piše, da je bil »postavljen« (v opombi pa pojasnjuje, da je to bil »začetek njegovega delovanja«). Kaj je Jezus delal ali »učil«? Biblijski pisec Matej nam pove: »Jezus je obhodil vso Galilejo. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjeval blagovest kraljestva. Ozdravljal je vsakovrstne bolezni in slabosti med ljudmi.« (Matej 4:23, JP)
9. V čem je bil Jezus podoben predniku Davidu?
9 Jezus je svoje življenje posvetil ‚oznanjevanju Božjega kraljestva‘. Kakor njegov prednik David je bil neoporečno vdan Jehovinemu Kraljestvu, nikoli se ni kompromitiral. (Luka 9:60; 4:3—13; Janez 16:33) Jezus se je izkazal kot »Pastir«, kakršnega je Jehova obljubil. Bil je srečen, ko je duhovno hranil vse tiste, ki so jih religiozni voditelji ‚izmučili in razkropili kakor ovce, ki nimajo pastirja‘. (Matej 9:36) Glede svoje spretne pastirske dejavnosti in na to, kako se bo sčasoma še razširila, je Jezus dejal: »Jaz sem dobri pastir in poznam svoje (ovce) in moje (ovce) poznajo mene. ... In imam še drugih ovac, ki niso iz tega hleva; tudi te moram pripeljati, in bodo poslušale moj glas, in bode ena čreda, eden pastir.« (Janez 10:14, 16)
10. Kaj se lahko naučimo iz različnih reakcij Judov na Jezusovo povabilo, naj postanejo njegovi učenci?
10 Kako so Judje sprejeli Jezusovo povabilo, naj postanejo njegovi, ovcam podobni privrženci? Različno. Pregledali bomo nekoliko reagiranj, medtem pa lahko premisliš, kako si vest o Božjem Kraljestvu sprejel ti, ko si jo slišal?
»Hodi za menoj« — kako si to sprejel?
11. Opiši, kako so Jezusovo povabilo: »Pojdi za menoj« sprejeli Simon, Andrej, Jakob, Janez in Matej?
11 Ko je Jezus hodil ob Galilejskem morju, je zagledal Simona in njegovega brata Andreja, ko sta lovila ribe. »Jezus jima je rekel: ‚Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi.‘ Takoj sta pustila mreže in šla za njim. Ko je šel malo naprej, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza. ... In takoj ju je poklical. Pustila sta svojega očeta Zabedeja z najemniki vred v čolnu in odšla za njim.« (Marko 1:16—20, JP) Enako pozitivno je reagiral davkar Levi ali Matej. »Rekel mu je (Jezus): ‚Hodi za menoj!‘ Vstal je, pustil vse in šel za njim.« (Luka 5:27, 28, JP)
12. V čem je bila težava moža, ki je Jezusu rekel: »Za teboj hočem iti, kamorkoli pojdeš«?
12 Vendar niso vsi sprejeli Jezusovega povabila, ‚naj gredo z njim‘. Pomislimo na moža, omenjenega v Luki, v 9. poglavju, ki ga je srečal Jezus na poti iz ene vasi v drugo. Rekel je Jezusu: »Za teboj hočem iti, kamorkoli pojdeš.« Iz Matejevega poročila se vidi, da je bil to pismouk. Ljudstvo je pismarje zelo čislalo in jih imenovalo »Rabi«. Toda, zapomni si, kaj je Jezus odvrnil temu možu: »Lisice imajo brloge in ptice nebeška gnezda, a Sin človekov nima, kamor bi naslonil glavo svojo.« (Luka 9:57, 58) Jezus mu je pojasnil, da bo kot njegov učenec imel trdo življenje. Sklepamo lahko, da je bil ta mož preponosen, da bi se sprijaznil s takšnim življenjem. Negotovost, kje bo preživel naslednjo noč, je bila pretežka stvar.
13. Zakaj je Jezus drugemu moškemu, ki bi bil lahko postal njegov učenec, tako odgovoril?
13 Tudi drugemu možu, ki je stal zraven, je Jezus rekel: »Hodi za menoj.« On pa mu je odvrnil: »Gospod, dovoli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« Pazi sedaj, kaj mu je odgovoril Jezus: »Pusti, naj mrtvi pokopljejo svoje mrliče, ti pa pojdi in povsod oznani Božje Kraljestvo!« (Luka 9:59, (JP), 60, NS) Iz opravičila tega moža se ne vidi, če je njegov oče že umrl. Če bi bil njegov oče res umrl, bi on kot sin gotovo ne bil tam na poti in poslušal Jezusa. Ne, iz odgovora tega moškega lahko razberemo, da si je hotel izprositi čas, ko naj bi čakal na smrt svojega očeta. Ni bil pripravljen dati Božjega kraljestva na prvo mesto v življenju. (Matej 6:33)
14., 15. a) Kaj pokaže na Jezusa naslovljena prošnja tretjega moža? b) Kaj se lahko danes naučimo iz Jezusovega odgovora temu možu?
14 V poročilu je omenjen še tretji moški, ki se je sam ponudil: »Hodil bom za teboj, Gospod: dovoli mi, da se prej poslovim od svojim domačih.« Ta moški si je verjetno hotel prej urediti pogoje, preden bi postal Jezusov učenec. On je pravzaprav Jezusu rekel: ‚Glej, bom tvoj učenec, če ...‘ Kaj mu je dejal Jezus: »Nihče, ki položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje Kraljestvo.« (Luka 9:61, 62, JP) Če hoče orač na njivi orati ravno, mora stalno gledati naprej. Če se ozira, brazde najverjetneje ne bodo ravne. Lahko se celo spotakne. Tako je tudi z Jezusovimi privrženci; če se ozirajo po starem sestavu stvari, četudi le za hipec, si nakopljejo težave, lahko se spotaknejo in odidejo ‚z ozke poti, ki vodi v življenje‘. (Matej 7:14; glej Luka 17:31—35.)
15 Kaj pa ti, si slišal Jezusovo vabilo: »Hodi za menoj«? Si ga sprejel kakor učenci Simon, Andrej, Jakob, Janez in Matej? Ali si, kakor ti možje, pripravljen na vsakršne odpovedi, da bi mogel hoditi za Učiteljem? Če da, tedaj boš tudi ti imel neprecenljivo prednost, povsod oznaniti dobro vest o Božjem Kraljestvu.
16. Kako je Jezus pripravil svoje učence za oznanjevanje dobre vesti?
16 Preden je Jezus razposlal svoje učence, naj oznanjajo Kraljestvo, jih je spretno z lastnim zgledom učil, kako naj ravnajo. Zatem jih je izčrpno poučil, kako lahko na področju najdejo ovcam podobne ljudi. Danes, v 20. stoletju, so njegova navodila še vedno uporabna. Preiščimo nekoliko teh navodil, ki so zapisana v poročilu Mateja, v 10. poglavju.
Navodila za oznanjevanje Kraljestva
17. Primerjaj vsebino vesti o Kraljestvu v prvem stoletju in v našem času!
17 Vest, ki so jo oznanjevali učenci, je bila vest, ki jo je oznanjal Jezus: »Spotoma pa oznanjujte: ‚Nebeško kraljestvo je blizu‘.« (Matej 10:7, JP) To Kraljestvo je sedaj v nebesih že vzpostavljeno. Jehovin Pastir-Kralj Kristus Jezus sedaj že vlada! Zato imajo Davidove besede danes večji pomen: »Vesele se naj nebesa in raduj se zemlja, in govore naj med narodi: ‚Jehova kraljuje!‘« (1 Letopisi 16:31) Mi danes imamo razen prednosti, da podpiramo posebno izražanje Jehovinega vesoljnega kraljestva, tudi to srečo, da živimo v času, v katerem bo sporno vprašanje glede Jehovine vrhovnosti za vedno pojasnjeno.
18. Kaj je poudaril Jezus svojim učencem po Mateju 10:8—10 in kdo lahko to danes potrdi?
18 Matej v 10:8—10 opisuje stališče tistih, ki so sodelovali v oznanjevanju. Božje Kraljestvo je v njihovem življenju bilo na prvem mestu in telesne potrebe na drugem mestu. Zakaj? Jezus je rekel: »Delavec je vreden svoje hrane.« (JP) Naš nebeški Oče bo vedno skrbel za tiste, ki mu zaupajo. In to lahko danes potrdi stotisoče polnočasnih služabnikov med Jehovinimi pričami. (4 Mojzesova 18:30, 31; 5 Mojzesova 25:4)
19. Kako se danes išče ljudi, ki so tega vredni, in pod čigavim vodstvom?
19 Jezus je dalje rekel: »V katerokoli mesto ali vas pridete, poizvedite, kdo je tam vreden, in tam ostanite, dokler ne odpotujete.« (Matej 10:11, JP) Kdo bi bil vreden? Gostoljubno sprejeti Jehovinega služabnika in slišati vest o Božjem Kraljestvu je prednost. Verjetno so takrat učenci prebivali v hiši takšne ‚vredne‘ osebe in od tam hodili oznanjevat na področje, da bi lahko našli nadaljnje vredne ljudi. Danes Jehovine priče podobno ravnajo. Trošijo milijone ur in se zelo naprezajo, da v raznih področjih najdejo ljudi, ‚ki so vredni‘. Ko jih najdejo, jih z velikim veseljem večkrat obiščejo in jim pojasnjujejo Božjo Besedo. Tako danes Jezus kot pastir spretno zbira druge, ovcam podobne ljudi na svojo desno stran, v milost. (Matej 25:31—33)
20. Kako si stanovalci, ki to zaslužijo, pridobe mir, ki jim ga želi oznanjevalec Kraljestva?
20 »Ko stopite v hišo, jo pozdravite. Če bo hiša tega vredna, naj pride nadnjo vaš mir.« (Matej 10:12, 13, JP) »Mir tej hiši!« je bil v Jezusovih dneh običajen pozdrav. (Luka 10:5, JP) Ko se je Jezus rodil, so peli angeli: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« (Luka 2:14, JP) Stanovalci, ki so bili tega vredni, so napovedani mir doživeli tako, da so sprejeli vest o Kraljestvu, ki so jo učenci oznanjevali. Danes dobra vest Kraljestva enako učinkuje. Ljudem pomaga po Jezusu Kristusu priti v miroljuben odnos z Bogom, pa tudi s soverniki.
21. Zakaj je letni stavek za 1986. leto tako primeren?
21 V koledarskem letu 1986 je v kraljevskih dvoranah Jehovinih prič po vsej Zemlji izobešen letni stavek iz Luke 9:60: »Pojdi ... povsod oznani Božje Kraljestvo.« (NS) Kakšna močna spodbuda vsem pravim Božjim služabnikom naj redno oznanjujejo Božje Kraljestvo! Da, to kraljestvo obstaja od 1914. leta! To je Božje orodje, s katerim bo mesijanski Kralj zdrobil vsa kraljestva satanovega sveta. Torej ni nič čudnega, da je Božje Kraljestvo v življenju vsake Jehovine priče najvažnejša stvar! Da, od tega je namreč odvisna naša rešitev in naše življenje. (1 Timoteju 4:16)
Kako boš odgovoril?
◻ Kako trajno in varno je Jehovino Kraljestvo?
◻ Kateri vesoljni spor mora biti sedaj rešen?
◻ Kaj bi morali biti pripravljeni delati vsi Jezusovi učenci?
◻ Zakaj je vzklik »Jehova kraljuje« danes pomembnejši kot kdajkoli prej?
◻ Kakšnemu namenu služi letni stavek za 1986. leto?