Si hvaležen za tisto, kar je storil Jezus?

Kako bi mogli svojo hvaležnost izraziti enostavneje in bolj neposredno kot reči »hvala lepa«? Toda vsi, ki sicer rečejo »hvala lepa«, v resnici ne cenijo tega, kar so dobili. Te besede so lahko izgovorjene iz drugih vzrokov, na primer, zgolj iz vljudnosti, s katero človek reagira na dobro dejanje drugega. To je prikladno, pa vendar mehanično.

Če dobimo darilo, še posebej nekaj dragocenega, bo gotovo prav, če se zanj prisrčno in iskreno zahvalimo. Darilo nas lahko osreči ali pomaga v potrebi. Če je vmes oboje, je darilo še bolj dragoceno. Če pa se pozneje ne zmenimo zanj ali ga zlorabimo, je bila zahvala le prazna beseda. Torej, če neko darilo cenimo ali ne, je pogosto razvidno iz tega, kaj o darilu mislimo in kako ga uporabljamo.

Jehova, človekov Stvarnik, pa nam je daroval svojo najdragocenejšo posest, svojega Sina. V Janezu 3:16 je zapisano: »Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje.« To darilo nas bo osrečilo in zadovoljilo naše potrebe, če smo zanj resnično hvaležni. Toda, zakaj naj bi bili hvaležni Jezusu, saj je vendar Jehova darovalec?

Kaj je Jezus storil zate

 Morda boš vprašal: ‚Kaj je Jezus storil zame?‘ Še preden si se rodil, je Jezus zate nekaj naredil. Kaj? Jezus se je odrekel svojemu nebeškemu, predčloveškemu obstoju, da bi ga kot človeka rodila devica Marija. (Luka 1:26—33) To nikakor ni bila malenkost. Bi bil ti pripravljen zapustiti svoj dom, kjer si živel v miru, bil varen in zdrav in obkrožen z zvestimi prijatelji, da bi odšel v drug kraj, kjer so prepiri, nevarnosti in bolezni del vsakdanjosti in kjer ti sovražniki strežejo po življenju? ‚Na noben način!‘ bo večina odgovorila. Toda prav to je storil Jezus. (Janez 17:5; Filipljanom 2:5—8)

Ker njegov Oče ni človek, temveč Bog Jehova, je Jezus bil brez greha. (Luka 1:34, 35) Niti enkrat ni grešil, ne v mislih ne z besedami ali z deli! Kljub grešnim razmeram in nasprotovanju, s katerim se je srečeval, je lahko rekel svojim nasprotnikom: »Kdo izmed vas me more dolžiti greha?« Nihče! Peter, eden njegovih apostolov, je to takole izrazil: »On ni storil greha in tudi zvijače ni bilo v njegovih ustih.« (Janez 8:46; 1. Petrov 2:22, EI) Ne temelju teh dejstev želimo ponazoriti, kako to vključuje tebe.

Mnogi ljudje neradi obiskujejo bolne ljudi v bolnišnici, kaj šele, da bi stanovali skupaj z bolnikom. Jezus je bil tudi v telesnem pogledu popoln, zato je bil zdrav. Kljub temu se ni osamil, niti ni želel živeti u sterilnem okolju. Namesto tega je Jezus bil pripravljen iz ljubezni jesti z bolnimi, umrljivimi ljudmi, pri njih prenočevati in se z njimi družiti. (Matej 15:30—37; Marko 1:30–42)

Nato se je Jezus prostovoljno odrekel svojega popolnega človeškega obstoja v korist človeštva. Ker je bil popoln, je imel pravico do neskončnega človeškega življenja in to življenje je žrtvoval, da bi nam omogočil veličastno priložnost. Sam Jezus je pojasnil: »Sin človekov (je) prišel, ... da služi in da življenje svoje v odkupnino za mnoge.« (Matej 20:28) Njegovi apostoli so podobno potrdili: »Vidimo pa Jezusa, ki je bil za malo časa ponižan pod angele, ... da po milosti Božji okusi smrt za vsakega.« (Hebrejcem 2:9) S tem, da je Jezus dal svoje človeško življenje za človeštvo, je pokazal največjo možno ljubezen, ki jo lahko izrazi katerikoli človek. Tako je poskrbel, da bi nam bilo dostopno največje darilo, ki ga nepopolni človek sploh lahko sprejme, namreč možnost večnega življenja. (Janez 3:16; 15:13)

‚Jezus je gotovo mnogo naredil zame‘, boš verjetno sedaj menil, ‚toda, kako mu lahko za to pokažem hvaležnost‘?