Pravi kristjani so oznanjevalci Kraljestva

»Ta dobra vest o Kraljestvu se bo oznanjevala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom; in tedaj bo prišel konec« (MATEJEV EVANGELIJ 24:14, NS)

1., 2. a) Zakaj se mora vest o Kraljestvu sedaj oznaniti po vsem svetu? b) Kakšna vprašanja bi si lahko postavila vsaka Jehovina priča?

OZNANJEVANJE JEHOVINEGA KRALJESTVA. Že desetletja je to glavni namen tega časopisa in je dejansko sestavni del zakonito zaščitenega naslova. Izredno važno je, da se vest Kraljestva sedaj oznanja po vsem svetu. Zakaj? Ker je Jezus Kristus po navajanju drugih sestavnih delov »znamenja« njegove nevidne »navzočnosti« in konca sedanjega sestava pojasnil: »Ta dobra vest o Kraljestvu se bo oznanjevala po vsej naseljeni zemlji, v pričevanje vsem narodom in tedaj bo prišel konec« (Matej 24:14, NS)

² Danes je »konec« zares blizu. Vsaka Jehovi predana priča bi se zato lahko vprašala: Kako jaz gledam na oznanjevanje Kraljestva? Ali v njem redno sodelujem? Ali opravljam svojo službo spretno in goreče?

Naloga pričevanja

3. Kaj je naznanil Jezus s svojimi besedami iz Mateju 5:14—16 glede svojih naslednikov?

³ Noben pravi kristjan se ne more opravičeno izmikati ali izogibati častni nalogi pričevanja »dobre vesti«. Jezus je rekel svojim učencem: »Vi ste luč svetu. Mesto se ne more skriti, kadar je postavljeno na gori. Ljudje ne prižgejo svetilke in jo postavijo pod mernik, ampak na svetilnik, da sveti vsem, ki so v hiši. Tako naj tudi vaša svetloba sveti pred ljudmi, da bodo lahko videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« (Matej 5:14—16, NS) S temi besedami je Jezus naznanil, da bodo njegovi učenci oznanjevalci Kraljestva.

4. Kaj je bilo rečeno o največjem oznanjevalcu Kraljestva?

⁴ O največjem oznanjevalcu Kraljestva je bilo rečeno: »Medtem ko je naš Gospod oznanjal Kraljestvo, je ... pripravljal in organiziral službo. ... Pričel je s preroško službo in pri tem so sodelovali tako dvanajsterica kakor tudi sedemdeseterica. Medtem ko je oznanjeval bližajoče se Kraljestvo in opisoval ‚znamenja‘, jih je z isto vestjo in isto močjo poslal pred seboj. S sijajnim (časovno kratkim) tečajem jih je istočasno skrbno izobraževal za večje odgovornosti, ki naj bi jih pozneje dobili.« (Milo Mahan, A Church History)

5. Kaj je delal Jezus glede oznanjevanja Kraljestva?

⁵ Jezus je odlično poučil svoje apostole in sedemdeset učencev, ki jih je razposlal. (Luka 6:12—16; 10:1—22) Razen tega je naš Zgled »hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi, pričeval in objavljal je dobro vest o Božjem Kraljestvu«. (NS) Spremljali so ga apostoli in določene žene, »ki so mu služile s svojim imetjem«. (Luka 8:1—3) Da, Jezus je bil goreč oznanjevalec dobre vesti in je vpeljal organizacijo za oznanjevanje Kraljestva.

6. Kakšno nalogo je dal Jezus svojim učencem, preden je šel v nebesa?

⁶ Po treh in pol letih službe je Jezus zaključil svojo zemeljsko pot. Toda preden je šel v nebesa, je dal svojim učencem naslednjo nalogo: »Pojdite torej in pridobivajte učence izmed ljudi vseh narodov, krščujte jih v ime Očeta in Sina in svetega duha, učite jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam jaz zapovedal. In glejte, jaz sem z vami vse dni do zaključka sestava stvari«. (Matej 28:19, 20, NS) Da, morali bi biti oznanjevalci Kraljestva.

7. Zakaj so lahko bili Jezusovi učenci uspešne priče, čeprav v začetku niso imeli točnega spoznanja o Kraljestvu?

⁷ Malo preden je Jezus zapustil zemljo, so ga njegovi učenci vprašali: »‚Gospod, ali boš v tem času obnovil Izraelovo kraljestvo?‘ Odgovoril jim je: ‚Ne gre vam, da bi vedeli čase in trenutke, ki jih je Oče pridržal svoji oblasti.‘« (EI) Čeprav so učenci takrat imeli pomanjkljivo spoznanje o Kraljestvu, jih je Jezus lahko pooblastil, da ga oznanjujejo, ker bodo dobili potrebno pomoč za izvršitev te naloge. Jezus je namreč dodal: »Toda prejeli boste Svetega duha, ki bo prišel na vas in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih meja Sveta«. (JP) (Apostolska dela 1:6—8) Pod vodstvom svetega duha naj bi Jezusovi učenci končno spoznali, da bo Kraljestvo nebeška vladavina. (Janez 16:12, 13) Ob določenem času pa naj bi dejstva o tem Kraljestvu oznanjevali »do najbolj oddaljenega dela zemlje« (NS).

8. Kako uspešno je bilo delo oznanjevanja v prvem stoletju?

⁸ Te priče so zelo dobro opravile svoje delo. Seveda je bil Jehova z njimi, podpiral pa jih je tudi oslavljeni Jezus Kristus. (Apostolska dela 8:1—8; 11:18—21) Ni čudno, da je apostol Pavel že leta 60/61 n. št. lahko rekel, da se je ‚dobra vest oznanila po vsem stvarstvu pod nebom‘! (Kološanom 1:23, EI)

9. Kaj je po tukaj citirani izjavi najvažnejše delo krščanske skupščine?

⁹ O delu pričevanja je bilo napisano: »Oznanjevanje evangelija ni ... samo ena izmed več dejavnosti, v katerih sodeluje cerkev N(ove) Z(aveze), temveč je to njena bistvena dejavnost. ... Upoštevajmo, da Jezus ni rekel (v Apostolskih delih 1:8); ‚O meni boste pričali‘, temveč: ‚Boste moje priče.‘ Uporaba glagola »boste« ima tukaj takšen pomen, ki se ga mora v njegovi dobesedni in polni izrazni moči resno jemati. Izraz (v grščini) ne pove le, kaj bo cerkev naredila, temveč kaj cerkev bo. ... Cerkev Jezusa Kristusa ... je telo pričevanja.« (Harry R. Boer, Pentecost and the Missionary Witness of the Church, Binkošti in misijonarsko pričevanje cerkve, str. 110—114) Da, pričevanje je najvažnejše delo prave krščanske skupščine.

Po Božjem predvidevanju

10., 11. a) Kako so bili oznanjevalci Kraljestva v prvem stoletju v glavnem organizirani? b) Kaj se je zgodilo, kadar so se razvile nove situacije?

¹⁰ V prvem stoletju so oznanjevalci Kraljestva dobili navodila od vodilnega telesa. V organizaciji so služili potujoči starešine, in v skupščinah so naloge prevzeli nadzorniki in pomočniki. (Apostolska dela 15:1, 2, 22—36; Filipljanom 1:1) Kaj pa se je zgodilo, ko so se razvile nove razmere?

¹¹ Upoštevajmo, kaj se je zgodilo kmalu po binkoštih leta 33 n. št. Grško govoreči Židje so začeli godrnjati proti hebrejsko govorečim Židom, »češ da so njihove vdove zapostavljene pri vsakdanji oskrbi«. Da bi rešili problem, so apostoli določili ‚sedem mož, ki so uživali ugled‘, da so skrbeli za razdeljevanje hrane. (Apostolska dela 6:1—8, JP) O tem beremo: »Sprva je bila, kolikor smo seznanjeni, vsa dolžnost teh ‚sedmerih‘, da so vsak dan nepristransko razdeljevali javno hrano. Toda k temu so bile v skladu s potrebami dodane še druge dolžnosti, kajti temeljna načela nove vere so bila sicer nespremenljiva, sredstva in poti, kako naj se ta temeljna načela najučinkoviteje uporabi in posreduje, pa so bila prepuščena modrosti in praktičnim izkušnjam naslednjih generacij. ... Prilagajanje in spreminjanje nebistvenih posameznosti ... je v vsaki organizaciji neizogibno.« (Cunningham Geikie, Hours With the Bible, New Testament Series, zv. II.)

12. a) Kaj je prispevalo k napredku zgodnjega krščanstva? b) Kje in kako je prišlo do tega, da so bili Jezusovi učenci imenovani »kristjani«?

¹² Molitev in zaupanje v Boga, skupaj z »modrostjo in praktičnimi izkušnjami« vodilnega telesa, je prispevalo k napredku zgodnjega krščanstva. Zagotovo so se stvari dogajale po Božjem predvidevanju. O Jezusovih zgodnjih učencih se je na primer reklo, da so pripadali tej »poti«. (Apostolska dela 9:1, 2) Toda verjetno so bili učenci v Antiohiji (Sirija) že leta 44 n. št. »po Božjem predvidevanju imenovani kristjani«. (Apostolska dela 11:26, NS) To je bilo od Boga dano ime, ki so ga radevoljno sprejeli. (1. Petrovo 4:16)a

13. Kaj so uporabljali prvi kristjani v svojem delu oznanjevanja Kraljestva, kakor se tudi Jehovine priče danes poslužujejo modernih tiskarskih dosežkov?

¹³ Tudi druga dogajanja med prvimi kristjani je pripisati božanskemu predvidevanju. Tako, kot se na primer Jehovine priče danes poslužujejo modernih postopkov tiskanja, so tudi prvi kristjani prednjačili v uporabi kodeksa, ki se je pri njihovem gorečem oznanjevanju Kraljestva zares izkazal kot blagoslov. C. C. McCown je o tem pisal: »Religiozne knjige kristjanov, tako Stara zaveza kot tudi novi spisi, ... niso bile za sproščeno branje premožnih ljudi. Trgovci, ki so trdo delali, so hoteli v eni knjigi imeti čimveč (gradiva). Oni in vestni krščanski misionarji so želeli biti sposobni naglo opozoriti na ta ali oni dokazani tekst, ne da bi morali razviti več decimetrov papirusa« (The Biblical Archaelogist Reader, str. 251.)

14. Pod kakšnimi okoliščinami so Jezusovi apostoli vneto oznanjevali?

¹⁴ »Biti sposoben naglo opozoriti na ta ali oni tekst« je bilo zelo pomembno zaradi metode, ki so jo uporabljali prvi kristjani pri oznanjevanju Kraljestva. Občasno so seveda dajali tudi priložnostno pričevanje, kakor to delajo pogosto Jehovine priče našega časa. O tem je bilo rečeno: »Ena posebnih značilnosti apostolskega dela oznanjevanja je bil njegov priložnostni značaj. Apostol ni čakal na veliko priložnost. Uradni povod je bil samo tedaj, kakor je bilo v primeru Pavla pred Feliksom, ko je bil pripeljan kakšen zapornik pred vladarja, oblečenega v škrlat in se je moral zagovarjati ali je bil zaslišan, ker so ga obsodili, da je prekršil zakone. Ni manjkalo priložnosti, nudile so se mu v zaporu, na poti in v skromnem domu, kjer je morda prenočeval. ... Po njegovem razumevanju je bila njegova vest v glavnem namenjena posameznikom, čeprav jo je bil enako pripravljen razložiti množici. Pred vsakršnimi poslušalci se je čutil enako sproščenega. Ni pozabil Kristusovega zgleda, ... (čigar) pogovorno področje je bila prašna deželna cesta ali živahna mestna ulica ali s prodom posuto morsko obrežje židovske Galileje ... (Apostoli) niso pozabili, da jih je v začetku njihovega druženja še posebej poučeval o najboljših metodah oznanjevanja njegovih naukov, da je te prve lekcije poudaril z nadaljnjimi in da jih je malo pred vnebohodom opozoril na to, da je svet njihovo polje in da je vsako stvarjenje njihov poslušalec« (John F. Hurst, History of the Christian Church, zv. 1, str. 96)

»Od hiše do hiše«

15. Kako so apostoli izvrševali delo pričevanja kmalu po binkoštih 33 n. št.?

¹⁵ Že kmalu po binkoštih 33. leta n. št. so Jezusovi učenci pri oznanjevanju »dobre vesti« uporabili odlično metodo. Kaj so delali apostoli zatem, ko so z njimi zaradi imena Jezusa Kristusa nespoštljivo ravnali? No, »vsak dan so v templju in od hiše do hiše neprestano učili in oznanjevali dobro vest Kristusa Jezusa«. (Apostolska dela 5:41, 42, NS) Da, apostoli so oznanjevali od hiše do hiše.

16. O kakšnih načinih oznanjevanja je Pavel poučeval starešine v Efezu?

¹⁶ Pozneje je apostol Pavel lahko spomnil imenovane starešine iz Efeza: »Nič koristnega nisem opustil, da bi vam ne bil oznanjal in vas učil javno in po hišah, (EI) (od hiše do hiše, NS) pričujoč Judom in Grkom izpreobrnjenje k Bogu in vero v Gospoda našega Jezusa Kristusa.« (Apostolska dela 20:20, 21) Pavel s tem ni mislil, da je imenovane starešine poučeval v njihovih stanovanjih. Namesto tega je nevernim Judom in Grkom pričeval o kesanju pred Bogom Jehovo in o veri v Jezusa Kristusa. Brez dvoma je Pavel tamkajšnje starešine poučil, kako naj oznanjujejo od hiše do hiše.

17. Kaj so razni učenjaki rekli o Pavlovi službi od hiše do hiše v Efezu?

¹⁷ O službi apostola v Efezu je bilo rečeno: »Pavlova običajna navada je bila, da je od sončnega vzhoda do 11. ure dopoldne delal v svojem rokodelstvu. (Apostolska dela 20:34, 35) Ob tem času je Tiranus zaključil svoje poučevanje; zato je od 11. ure dopoldan do 4. ure popoldan oznanjeval v dvorani, se posvetoval s pomočniki ter se zasebno pogovarjal s kandidati. Dogovarjal se je za potovanje v notranjost; končno pa so šli na evangelizacijski pohod od hiše do hiše, ki je trajal od 4 popoldan do pozno v noč. (Apostolska dela 20:20, 21, 31)« (A. E. Bailey) Drugi učenjaki so pisali: »Ni se zadovoljil le s tem, da bi predaval na kakšnem javnem zboru, ni se odrekel drugim sredstvom, temveč je zasebno goreče opravljal veliko delo, od hiše do hiše in se dobesedno udomačil v srcih mnogih Efežanov.« (A. A. Livermore) »Javno in od hiše do hiše, v mestu in po vsej pokrajini je oznanjeval evangelij.« (E. M. Blaiklock) »Upoštevanja vredno je, da je ta veliki oznanjevalec oznanjeval od hiše do hiše in da svojih obiskov ni spreminjal v nekakšne družabne obiske.« (A. T. Robertson)

18. a) Zakaj bi ti rekel, da obstaja za službo Jehovinih prič od hiše do hiše trdna biblijska osnova? b) Kje in na kakšen način oznanjajo vest Kraljestva Jehovine priče podobno kakor Jezus in njegovi prvi učenci?

¹⁸ Leta 33 n. št. so Jezusovi apostoli oznanjevali od hiše do hiše. Ta dejavnost je bila del Pavlove službe v Efezu in nedvomno tudi povsod drugod. Obstaja trdna biblijska podlaga za službo Jehovinih prič od hiše do hiše. Tako je tudi glede raznih drugih metod, ki jih uporabljajo pri širjenju vesti o Kraljestvu. Zanimivo je prebrati v Cyclopedii od McClintocka in Stronga: »Naš Gospod in njegovi apostoli so oznanjevali vsepovsod tam, kjer so se lahko zbirali ljudje. Pobočje griča, obala jezer in rek, cesta, zasebne hiše, tempeljski vhod, židovska sinagoga in mnogi drugi kraji so bili primerni za oznanjevanje evangelija.« (Zvezek VIII, str. 483) Kakor Jezus in njegovi prvi učenci, tudi Jehovine priče oznanjujejo vest o Kraljestvu »na cesti, v zasebnih hišah ... in na mnogih drugih krajih«. Službo s časopisi opravljajo na primer na cesti (s tem časopisom in s spremljajočim Prebudi se!) in so še posebej znani po svojem oznanjevanju od hiše do hiše.

19. Kako se danes odloča o oznanjevalskih metodah Jehovinih prič?

¹⁹ Osnovne oblike službe, ki se jih Jehovine priče danes poslužujejo, so bile dobro vpeljane v prvem stoletju in razen tega je današnje vodilno telo sestavljeno iz maziljenih kristjanov upravičeno odločati o tem, kateri načini oznanjevanja so primerni v našem času. Takšne odločitve lahko delno temeljijo na »modrosti in praktičnih izkušnjah« teh mož. Vendar predvsem odločajo na enak način kakor krščansko vodilno telo v prvem stoletju. Molijo se za Božje vodstvo in za vodstvo njegovega svetega duha ter pazijo na biblijske predhodne primere, ko odločajo o tem, kateri načini oznanjevanja so v »poslednjih dneh« najbolj primerni. (2 Timoteju 3:1; Apostolska dela 15:23, 28)

20. a) Zakaj smo lahko prepričani, da Bog odobrava oznanjevalske metode Jehovinih prič? b) Kakšno stališče bi morale imeti vse Jehovine priče do oznanjevanja Kraljestva?

²⁰ Oznanjevalske metode Jehovinih prič očitno odgovarjajo božanskemu predvidevanju, saj je Bog njihove napore okronal z izredno velikim uspehom in blagoslovom. (Pregovori 10:22) Velike množice ljudi sprejemajo pravo čaščenje in se pridružujejo ostanku Jezusovih maziljenih naslednikov kot del edine organizacije, ki časti Jehovino sveto ime in brez strahu oznanja dobro vest o vzpostavljenem nebeškem Kraljestvu. Zato se vsi Jehovini služabniki še naprej trudimo v delu pridobivanja učencev, medtem ko se sedanji sestav stvari bliža svojemu koncu. To delo bi morali zvesto opravljati, saj so pravi Kristjani nedvomno oznanjevalci Kraljestva.

[Podčrtna opomba]

Kako si ti razumel?

◻ Zakaj se mora vest o Kraljestvu danes oznaniti po vsej Zemlji?

◻ Kaj je najvažnejše delo vseh pravih kristjanov?

◻ Zakaj se lahko določena dogajanja med Jehovinimi služabniki pripiše božanskemu predvidevanju?

◻ Kakšna trdna osnova obstaja za oznanjevalsko delo Jehovinih prič od hiše do hiše?

[Slika na strani 8]

Jezus je rekel svojim učencem: ‚Pojdite, pridobivajte mi učence.‘ Ali ti kot pravi kristjan opravljaš to najvažnejše delo?

[Sliki na strani 10]

Ali redno oznanjaš od hiše do hiše? Jezusovi apostoli so to delali. Tako je delal tudi goreči oznanjevalec Kraljestva, Pavel