Poučuj javno in od hiše do hiše
”Nisem . . . izpustil, . . . da ne bi . . . vas učil očitno in po hišah.“ — DEJANJA APOSTOLOV 20:20
1. Kaj je katoliški duhovnik rekel o učinkovitosti oznanjevanja Jehovovih prič od hiše do hiše?
”KATOLIKI nosijo evangelij od vrat do vrat.“ Takšen je bil naslov članka v The Providence Sunday Journal z dne 4. oktobra 1987. Časopis je poročal, da je bil glavni cilj te dejavnosti ”pozvati nekatere njihove nedejavne župljane k dejavnejšemu verskemu življenju“. Duhovnik John Allard, upravnik Urada za evangelizacijo v škofiji Providence, je bil takole citiran: ”Seveda ne bo šlo brez skepticizma. Ljudje govorijo: ’Tako hodijo naokrog kakor Jehovove priče.‘ Toda Jehovove priče so učinkovite, mar ne? Prepričan sem, da lahko greste v katerokoli kraljevsko dvorano v državi (Rhode Island, ZDA) in boste našli skupščine polne bivših katolikov.“
2. Katero vprašanje se upravičeno postavlja?
2 Da, Jehovove priče so dobro znane po svojem učinkovitem delu od hiše do hiše. Toda, zakaj hodijo od hiše do hiše?
Apostolska metoda
3. (a) Kakšno nalogo je Jezus Kristus dal svojim učencem? (b) Na kakšen način so v glavnem Kristusovi prvi sledilci izvrševali svojo nalogo?
3 Jezus Kristus je svojim sledilcem dal tole pomembno nalogo: ”Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal. In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta [zaključka sistema stvari, NS].“ (Matevž 28:19, 20) Takoj po binkoštnem dnevu, 33. leta našega štetja, je postalo očitno, kako se bo v glavnem to delo opravljalo. ”Vsak dan so v templju in od hiše do hiše neprenehoma učili in razglašali dobro vest o Kristusu Jezusu“. (Apostolska dela 5:42, NS) Kakšnih dvajset let pozneje je bil apostol Pavel zaposlen z oznanjevanjem od hiše do hiše, saj je krščanske starešine iz Efeza spomnil: ”Kako nisem nič koristnega izpustil, da ne bi bil vam oznanil in vas učil očitno in po hišah [od hiše do hiše, NS].“ (Dejanja apostolov 20:20)
4. Zakaj lahko rečemo, da besede iz Apostolskih del 5:42 in 20:20, pomenijo, da je bilo oznanjevanje Jezusovih sledilcev razdeljeno od hiše do hiše?
4 V Apostolskih delih 5:42 so besede ”od hiše do hiše“ prevedene iz besed kat’ oíkon. Katá se tukaj uporablja v smislu ”razdeljevanja“. Oznanjevanje učencev je bilo potemtakem razdeljeno od ene hiše do druge. Randolph O. Yeager je v svojem komentarju o Apostolskih delih 20:20 zapisal, da je Pavel učil ”na javnih zborih [demosía] in od hiše do hiše (v tožilniku [katá] v smislu razdeljevanja posameznikom). Pavel je v Efezu preživel tri leta. Obiskal je vsako hišo ali pa je vsaj dal pričevanje vsem ljudem. (26. vrstica) Tu dobimo svetopisemski razlog za evangeliziranje od hiše do hiše, prav tako pa tudi na javnih zborovanjih.“
5. Zakaj Pavel v Apostolskih delih 20:20 ni mislil zgolj na družabne obiske starešin ali na pastirske obiske?
5 Podobna uporaba besede katá se pojavlja v Lukovem evangeliju 8:1, kjer piše, da je Jezus oznanjal ”od mesta do mesta in od vasi do vasi“ (JP). Pavel je v Apostolskih delih 20:20 uporabil množinsko obliko kat’ oíkous. Na tem mestu pri nekaterih biblijskih prevodih piše ”po vaših domovih“. Toda apostol ni mislil zgolj na družabne obiske starešin ali pastirske obiske v domovih sovernikov. Njegove naslednje besede pokažejo, da je govoril o oznanjevanju od hiše do hiše med neverniki, saj je rekel: ”Pričujoč Judom in Grkom izpreobrnjenje k Bogu in vero v Gospoda našega Jezusa.“ (Dejanja apostolov 2:21) Soverniki so se že spreobrnili oziroma pokesali in verovali v Jezusa. Zato gre tako v Apostolskih delih 5:42, kot 20:20, za oznanjevanje nevernikom ”od hiše do hiše“ ali od vrat do vrat.
Za to ni nadomestila
6. Kaj je bilo rečeno o načinu Pavlovega oznanjevalskega dela v Efezu?
6 Abiel Abbot Livermore je 1844. leta v svoji razlagi Pavlovih besed iz Apostolskih del 20:20 zapisal: ”Ni se zadovoljil samo s tem, da bi govoril na javnih zborih in se ne posluževal ostalih načinov, ampak je goreče opravljal svoje veliko delo, hodil od hiše do hiše in dobesedno prinašal na domove Efežanom resnico nebes; k njihovim ognjiščem in v njihova srca.“ V novejšem času pa je bilo rečeno: ”Od samega začetka je za kristjane prvega stoletja značilno razširjanje evangelija od hiše do hiše (primerjaj Apostolska dela 2:46; 5:42). . . . [Pavel] je temeljito izvrševal svojo odgovornost do Judov in poganov v Efezu, tako da niso imeli nobenega opravičila, če so umrli v svojih grehih.“ (The Wesleyan Bible Commentary, 4. zvezek, str. 642–643)
7. Zakaj lahko rečemo, da Bog odobrava oznanjevanje Jehovovih prič od hiše do hiše?
7 Javni govori sicer imajo svoje mesto v razglašanju dobre vesti, vendar pa ne morejo nadomestiti osebnega stika pri vratih. S tem v zvezi je poznavalec Joseph Addison Alexander rekel: ”Cerkev doslej ni odkrila še ničesar, kar bi nadomestilo oziroma, prekosilo učinek takšnega oznanjevanja (od hiše do hiše) s cerkvenim (s prižnice).“ Kot je dejal učenjak O. A. Hills: ”Javno poučevanje in poučevanje od hiše do hiše je treba opravljati z roko v roki.“ Jehovove priče skrbijo za poučevanje na svojih tedenskih javnih sestankih. Imajo pa tudi očitne dokaze za to, da je bila apostolska metoda širjenja biblijske resnice od hiše do hiše učinkovita. Jehova to delo prav gotovo odobrava, saj povzroča, da se zaradi takšnega oznanjevanja vsako leto tisoči stekajo k njegovemu vzvišenemu čaščenju. (Izaija 2:1-4; 60:8, 22)
8. (a) Kaj je bilo rečeno o razlogu za učinkovitost oznanjevanja od hiše do hiše? (b) Zakaj lahko Jehovove priče primerjamo s Pavlom, v pričevanju pri vratih in ob drugih priložnostih?
8 Neki drugi vplivni učenjak je rekel: ”Ljudje si lažje zapomnijo poučevanje na svojem, kakor pa na cerkvenem pragu.“ No, Pavel je redno stal pred hišnim pragom in nam kot služabnik zapustil odličen zgled. ”Ni se zadovoljil s poučevanjem in razpravljanjem v shodnici in na trgu,“ piše biblicist Edwin W. Rice. ”Vedno je marljivo ’poučeval‘ ’od hiše do hiše‘. Ko je v Efezu hodil od hiše do hiše se je osebno spoprijemal z zlom in vodil ljudi h Kristusu.“ Jehovove priče vedo, da so osebni pogovori pri vratih učinkoviti. Poleg tega ljudi ponovno obiskujejo in so srečni, če lahko govorijo celo z nasprotniki, če so se le-ti pripravljeni razumno pogovarjati. Kako zelo nas to spominja na Pavla! O njem F. N. Peloubet piše: ”Pavlovo delo ni bilo povezano le s sestanki. Brez dvoma je mnoge ljudi osebno obiskoval na njihovih domovih, če je le izvedel, da se je kdo, ki povprašuje, se zanima ali celo nasprotuje, pripravljen pogovarjati o veri.“
Starešine bi morali prevzemati vodstvo
9. Kakšen zgled je zapustil Pavel sostarešinam?
9 Kakšen zgled je Pavel zapustil sostarešinam? Pokazal je, da morajo biti pogumni in neutrudljivo oznanjevati dobro vest od hiše do hiše. 1879. leta je J. Glentworth Butler pisal: ”[Efeški starešine] so vedeli, da [Pavel], ko je oznanjeval ni bil niti malo obremenjen z mislijo o nevarnostih ali priljubljenosti; da ni zamolčal nobene potrebne resnice; da ni zaradi pristranosti obravnaval le posebne ali neobičajne resnice, ampak je dajal v ospredje edino in vse tisto, kar je bilo koristno ’za vzgojo‘ ali izgrajevanje: celoten Božji nasvet, čist in neokrnjen! To zvesto ’prikazovanje‘, to navdušeno ’poučevanje‘ krščanske resnice mu je bilo v navadi, pa ne le v Tiranovi šoli in na drugih zbirališčih učencev, ampak v vsakem dosegljivem domu. Od hiše do hiše, od duše do duše, od dne do dne, je nosil blagovest s podobno željo in hrepenenjem kot Kristus. Vsem slojem in rasam, sovražnim Judom in posmehljivim Grkom je posredoval isto temo — ki je, v svoji polni razlagi, vključevala še vse druge važne, rešilne resnice — o spreobrnitvi k Bogu in o veri v našega Gospoda Jezusa Kristusa.“
10., 11. (a) Kaj je Pavel pričakoval od efeških starešin v pogledu krščanske službe? (b) V kakšno vrsto oznanjevanja so, podobno kot Pavel, vključene Jehovove priče, tudi starešine?
10 Kaj je torej Pavel pričakoval od efeških starešin? Učenjak E. S. Young je takole parafraziral apostolove besede: ”Nisem govoril le v javnosti, delal sem tudi od hiše do hiše, z vsemi sloji, z Judi in pogani. Vodilo moje službe za vse sloje ljudi je bila ’spreobrnitev k Bogu in veri v našega Gospoda Jezusa Kristusa‘.“ W. B. Riley pa je Pavlove besede takole zapisal: ”Očitno je bil pomen takle: ’Pričakujem, da boste nadaljevali to, kar sem jaz začel, da torej delate in učite; od vas pričakujem, da se upirate, kakor sem se jaz upiral; da učite zasebno in javno, kot sem učil tudi jaz na cestah in od hiše do hiše; da pričujete tako Judom kot Grkom spreobrnitev k Bogu in o veri v našega Gospoda Jezusa Kristusa, kajti to so osnovne reči!‘ “
11 V 20. poglavju Apostolskih del je apostol Pavel sostarešinam očitno prikazal, da se od njih pričakuje, da bodo kot priče za Jehova oznanjali od hiše do hiše. V tem pogledu so morali starešine prvega stoletja prevzemati vodstvo, da bi tako bili primeren zgled ostalim članom skupščine. (Primerjaj Hebrejcem 13:17.) Zato Jehovove priče, podobno kakor Pavel, oznanjajo od hiše do hiše in vsem narodom pripovedujejo o Božjem kraljestvu, spreobrnitvi k Bogu in o veri v Jezusa Kristusa. (Marko 13:10; Luka 24:45-48) Od imenovanih starešin med novodobnimi Pričami se pričakuje, da bodo v delu od hiše do hiše prevzeli vodstvo. (Apostolska dela 20:28)
12. Česa nekateri nekdanji starešine niso hoteli delati, toda v čem danes starešine prevzemajo vodstvo?
12 Leta 1879 je Charles Taze Russell pričel izdajati Sionski Stražni stolp in znanilec Kristusove prisotnosti (Zion’s Watch Tower and Herald of Christ’s Presence), ki se sedaj imenuje Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo (The Watchtower Anounncing Jehovah’s Kingdom). Russell in ostali Raziskovalci Biblije so vest kraljestva oznanjali na podoben način kot apostoli. V poznejšem času pa nekateri skupščinski starešine niso izpolnili svojih dolžnosti glede oznanjevanja. Neka Priča je na primer pisala: ”Vse je bilo v redu, dokler — 1927. leta — ni prišlo obvestilo, naj vsi sodelujejo pri oznanjevanju od hiše do hiše z literaturo in še zlasti v nedeljski službi od hiše do hiše. Naši izvoljeni starešine so temu nasprotovali in so poskusili ves razred odvrniti od vsakršnega sodelovanja v tem delu.“ Sčasoma so možje, ki se niso vključili v oznanjevanje od hiše do hiše, izgubili prednost, da služijo kot starešine. Tudi danes se od tistih, ki služijo kot starešine in pomočniki pričakuje, da prevzemajo vodstvo pri oznanjevanju od hiše do hiše in v drugih oblikah krščanske službe.
Vsakdo je priča
13. (a) Kaj bi morali početi, čeprav ljudje ne poslušajo vesti o kraljestvu? (b) Kako se Pavla primerja z Ezekijelom?
13 Kristjani lahko z Jehovovo pomočjo oznanjajo vest kraljestva tudi takrat, če se je ne sprejema s cenjenjem. Kot Božji stražar je moral Ezekijel posvariti ljudi, pa naj so poslušali ali ne. (Ezekijel 2:5-7; 3:11, 27 [NS]; 33:1-6) E. M. Blaiklock je potegnil vzporednico med Ezekijelom in Pavlom ter zapisal: ”Iz [Pavlovega govora v 20. poglavju Apostolskih del] izhaja jasna slika služenja v Efezu. Upoštevajmo naslednje: Prvič, Pavlovo vztrajno zvestobo. Ni iskal priljubljenosti ali odobravanje javnosti. Kakor Ezekijel je bil postavljen za stražarja, zato je svojo dolžnost opravljal z odkritim navdušenjem in dostojanstvom, da je podkrepil svoj govor. Drugič, njegovo ljubeznivo sočutnost. Bil je človek, ki besed obsodbe ni izgovarjal brez čustev. Tretjič, njegovo neutrudno delo evangeliziranja. Javno in od hiše do hiše, v mestu in po vsej provinci je oznanjal evangelij.“
14. Zakaj je oznanjevanje dolžnost vsakega, ki se po Jezusu Kristusu v molitvi preda Bogu Jehovu?
14 Božje obilno blagoslavljanje njegovih sodobnih služabnikov nedvomno priča, da mu ugaja, ker nosijo ime Jehovove priče. (Izaija 43:10-12) Poleg tega so tudi Kristusove priče, saj je Jezus rekel svojim sledilcem: ”Temuč prejmete moč, ko pride sveti Duh na vas, in boste mi priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do kraja zemlje.“ (Dejanja apostolov 1:8) Oznanjevanje je torej dolžnost vsakogar, ki se v molitvi po Jezusu Kristusu preda Bogu Jehovu.
15. Kaj je bilo rečeno o oznanjevalskem delu prvih kristjanov?
15 Za oznanjevanje je bilo rečeno: ”Vključuje celotno cerkev. Misijonarska podjetnost zgodnje cerkve ni bila odgovornost zgolj Ženskega misijonarskega združenja ali Oddelka za tuje misijone. Delo oznanjevanja prav tako ni bilo prepuščeno profesionalcem, kot so starešine, diakoni ali celo apostoli. . . . V teh prvih dneh je cerkev bila misijon. Misijonarski program zgodnje cerkve je temeljil na dveh podmenah: (1) Glavna naloga cerkve je svetovno evangeliziranje. (2) Odgovornost izvrševanja te naloge počiva na celotni krščanski skupnosti.“ (J. Herbert Kane)
16. Kaj so glede kristjanov in oznanjevanja priznali celo pisci tako imenovanega krščanstva?
16 Čeprav sodobni pisci tako imenovanega krščanstva ne soglašajo z vestjo kraljestva, pa nekateri vseeno priznavajo, da so kristjani dolžni oznanjati. Oscar E. Feucht v svoji knjigi Everyone a Minister (Vsakdo je služabnik) pripominja: ”Noben pastor ne more izpolniti službe, ki jo je Bog dal slehernemu verniku. Na žalost je stoletno napačno mnenje cerkve povzročilo, da je nalogo 500 župljanov opravljal en sam pastor. V zgodnji cerkvi ni bilo tako. Verujoči so povsod oznanjali besedo“.
17. Kakšno mesto je zavzemalo oznanjevanje v življenju prvih kristjanov?
17 V življenju prvih kristjanov je bilo oznanjevanje najvažnejše in to velja tudi za današnje Jehovovo ljudstvo. ”V širšem smislu“ piše Edward Caldwell Moore s Harvardske univerze, ”je bilo za prva tri stoletja krščanskega gibanja značilno veliko navdušenje za širjenje vere. Krščanska strast je bila evangeliziranje, pripovedovanje vesti o odrešitvi. . . . Širjenje Jezusovega vpliva in naukov gre v zgodnjem obdobju pripisati zaslugi majhne skupine ljudi, ki jim lahko rečemo misijonarji. To je bil dosežek ljudi vseh strok in poklicev in vseh slojev družbe. To skrivnost notranjega življenja, ta nov odnos do sveta, ki je v njihovem primeru pomenil rešitev, so ponesli do skrajnih meja [Rimskega] cesarstva. . . . [Prvi kristjani] so bili trdno prepričani v bližnji konec sedanje svetovne ureditve. Verjeli so v nenadno in čudežno vzpostavitev nove svetovne ureditve.“
18. Katero veličanstno upanje daleč presega sanje političnih voditeljev?
18 Pri svojem oznanjevanju od hiše do hiše in drugih oblikah služenja Jehovove priče radostno opozarjajo svoje poslušalce na novi svet, ki ga je obljubil Bog. Njegovi napovedani blagoslovi neskončnega življenja daleč presegajo najlepše sanje današnjih dozdevnih graditeljev nove svetovne ureditve. (2. Petrovo 3:13; Razodetje 21:1-4) Izgleda, da bi vsi želeli živeti v tem čudovitem Božjem novem svetu, vendar ni tako. Zato bomo pregledali še nekaj učinkovitih načinov, na katere lahko Jehovovi služabniki poučujejo tiste, ki iščejo večno življenje.
Kako bi odgovoril?
◻ Zakaj lahko rečemo, da besede iz Apostolskih del 5:42 in 20:20 pomenijo, da naj Jezusovi sledilci oznanjajo od hiše do hiše?
◻ Kako vemo, da Bog odobrava oznanjevanje Jehovovih prič od hiše do hiše?
◻ Kaj se glede oznanjevanja zahteva od starešin in pomočnikov?
◻ Kakšno mesto naj bi v kristjanovem življenju zavzemalo oznanjevanje?
[Slika na strani 10]
33. leta našega štetja so Jezusovi učenci brez premora oznanjevali od hiše do hiše
[Slika na strani 13]
Pavel je učil ”od hiše do hiše“. To obliko služenja danes opravljajo Jehovove priče