»Vi ste sol zemlje«
»Vi ste sol zemlje. Če pa se sol izpridi, s čim se bo osolila?« (MATEJ 5:13)
1. Kaj je sol?
SOL je presenetljiva stvar. Kemično je sestavljena iz natrija, nenavadnega kovinskega elementa, in strupenega plina klora. Kako čudovito je Stvarnik v dobrobit človeštva poskrbel za to, da sta se dva zdravju škodljiva elementa lahko oblikovala v koristno zmes. (Psalm 104:24)
2. Kateri primer pokaže, da je sol varovalno sredstvo, ki preprečuje razkrajanje?
2 Sol zelo učinkovito preprečuje razkrajanje. Da ponazorimo: Nek moški je dal koži dveh pravkar zaklanih ovc v prtljažnik svojega avtomobila in se nato odpravil na daljšo vožnjo po žareči vročini Afrike. Ko je prtljažnik spet odprl, mu je v nos udaril odvraten smrad in na kožah je mrgolelo črvov! Ovčji koži je opral in ju temeljito nasolil. Kakšen je bil učinek? Postali sta mehki preprogi in dolga leta sta bili uporabni.
3. Kaj se lahko reče o vrednosti in količini soli?
3 Sol zelo cenijo kot sredstvo za konzerviranje. Dragocena pa je tudi v drugem pogledu. V starodavni Kitajski je bila sol po vrednosti takoj za zlatom. Latinska beseda za sol se glasi sal in v dneh rimskega imperija so vojaki del svoje plače (salarium) dobili v obliki soli. Iz tega je izpeljana beseda »salarij«, ki pomeni plačo, dnevnico. Danes je sol skoraj povsod nekaj vsakdanjega in je razmeroma poceni. Svetovna morja vsebujejo približno 19 milijonov kubičnih kilometrov soli, to je količina, ki bi zadostovala, da bi pokrili ZDA s približno 1,6 kilometra debelo plastjo soli! Celo, ko je Jezus živel na zemlji, je bilo soli v izobilju. V zadostnih količinah so jo lahko pridobivali iz voda Mrtvega morja, in blizu kraja, kjer je Lotova žena postala »solnat steber«, so bila nahajališča soli. (1. Mojzesova 19:26)
4. Zakaj lahko rečemo, da je sol življenjsko važna?
4 Sol ima tudi medicinsko vrednost. Brez približno 230 gramov soli, kolikor jo vsebuje naše telo, ne bi mogli živeti. Sol je torej za življenje neizogibno potrebna. V Bibliji pa ima sol simbolični pomen in sicer v zvezi s krščanskim življenjem in dejavnostmi.
»S soljo začinjeno«
5. Kateremu namenu služi sol v prehrani?
5 Če kuhar pri pripravi jedi pozabi soliti, je lahko jed tako neokusna, da jo nihče ne bo hotel jesti. Job je vprašal: »Se more jesti neslastno in neslano? ...« (Job 6:1, 6) Sol izboljša okus jedi. V Bibliji se simbolično uporablja ta lastnost oziroma značilnost soli kakor tudi njena koristnost kot sredstvo za konzerviranje. Sol se še posebej omenja pri opisovanju pravilnega načina izražanja.
6. Kako se stavek iz Kološanom 4:6 nanaša na službo Jehovinih prič?
6 Apostol Pavel je pisal: »Vaša beseda bodi vedno prijazna, s soljo začinjena, da boste vedeli, kako je treba vsakemu odgovarjati.« (EI) Nek drugi prevod se glasi: »Vaše govorjenje naj bo vedno prijazno in nikoli neokusno.« (Kološanom 4:6, The New English Bible) Pravi kristjani porabijo mnogo časa, da drugim ljudem govorijo o Božjem Kraljestvu. Seveda niso vse Jehovine priče že po naravi spretni govorniki. Toda, če to vest globoko cenijo in govorijo s prepričanjem in toplino, lahko srca mnogih ljudi naredijo sprejemljiva za resnico Božje Besede. Kako važno je zato, da je govor Jehovinih služabnikov prijazen in prijeten!
7. Kakšen dober učinek lahko imajo »začinjene« besede kristjana?
7 »Začinjene« besede kristjana poslušalcu ne omogočajo samo, da spozna odličen »okus« biblijske vesti, temveč prispevajo tudi k ohranitvi življenj tistih ljudi, ki poslušajo. Enako, kot je sol važna za naše življenje, lahko besede Jehovinih služabnikov pomenijo življenje tistim, ki s cenjenjem prisluhnejo temu, kar govorijo o Božjem namenu in o njegovem Kraljestvu. (Primerjaj Janez 6:63, 68.)
8. Zakaj mora dobrohotnost označevati govor krščanskega Božjega služabnika?
8 V skladu s tem bi moral biti govor kristjanov prijazen, kadar govorijo z neverniki. Včasih ljudje na vest Kraljestva reagirajo osorno ali surovo. Toda Jehovini služabniki nikoli ne smejo na enak način vračati. Namesto tega morajo vedno biti dobrohotni. Kaj pravzaprav pomeni biti dobrohoten? Pomeni biti prijeten, vljuden in usmiljen. Pogosto je veliko odvisno od tega, če kristjan prijazno in potrpežljivo reagira na vprašanja, ugovore, kritiziranje ali slabo obnašanje. Tako se glasi neki biblijski pregovor: »Mil odgovor pomirja togoto.« (Pregovori 15:1, EI) Dobrohotni, vljudni in taktični odgovori v krščanski službi lahko omehčajo ljudi, ki imajo dobro srce, čeprav izgledajo trdi in zagrenjeni. (Pregovori 25:15)
9. Kako naj kristjani postopajo s soverniki in zakaj?
9 Kako pa naj bi kristjani ravnali med seboj? Neprijazno? Nikoli! Zakaj ne? Ker je vsak predani Jehovin služabnik prav tako del »Božje črede«, s katero je potrebno nežno, blago ravnati. (Primerjaj 1. Petrov 5:2—4; Apostolska dela 20:29)
10. Kako naj nasvet iz Efežanom 4:29—32 učinkuje na jezik Jehovinih služabnikov?
10 Ali lahko Jehovin služabnik uporabi pokvarjen način izražanja, kadar govori s sodelavci, ki ga dražijo? Bi bilo za krščanskega preddelavca primerno, da uporablja umazane besede, kadar ga njegovi delavci razočarajo? Ali naj se krščanski zakonci ali njihovi otroci med seboj zmerjajo ali psujejo, kadar se razjezijo? Nikoli! Pavel je pisal: »Nobena slaba beseda naj ne pride iz vaših ust. ... Vsaka zagrenjenost in srditost in jeza in vpitje in zmerjanje naj izmed vas izgine z vso hudobijo vred. Bodite pa drug do drugega dobri in odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog po Kristusu vam odpustil.« (Efežanom 4:29—32, EI)
»Imejte sol v sebi«
11., 12. O kateri vrsti soli je Jezus govoril v Marku 9:50 in kakšno govorjenje ter ravnanje se po teh besedah zahteva?
11 Ker smo vsi nepopolni, se včasih zgodi, da govorimo na način, ki ni primeren za kristjana. Učenec Jakob je odkritosrčno priznal: »V mnogih rečeh namreč vsi grešimo. Če kdo ne greši z besedo, je popoln človek in zmožen brzdati svoje vse telo.« (Jakob 3:2, 8—10, JP) Prvi Jezusovi učenci glede tega niso bili izjema in morali so biti pokarani, ker so med seboj neprimerno govorili. Na primer, ob neki priložnosti so učenci razvneto razpravljali o tem, kdo med njimi je največji. Jezus je vsej skupini dal odličen nasvet glede spotikanja drugih, ker bi bili zato »osoljeni z ognjem«, se pravi, uničeni v geheni. Jezus je zaključil z besedami: »Imejte v sebi sol in mir imejte med seboj!« (Marko 9:33—50)
12 Očitno se Jezus pri tem ni skliceval na malo količino dobesedne soli v telesih njegovih učencev. Namesto tega je hotel reči, da morajo njegovi nasledniki biti obzirni, taktični, pripravljeni pomagati v besedi in dejanju, z drugimi morajo ravnati »okusno«. To je zelo važno, da bi pravi kristjani lahko živeli v medsebojnem miru.
»Sol zemlje«
13. Kaj je menil Jezus, ko je rekel svojim spremljevalcem, da »so sol zemlje«?
13 Glede svojih učencev je Jezus še rekel: »Vi ste sol zemlje.« (Matej 5:13) Jezus s temi besedami ni mislil, da so njegovi učenci dobesedno iz soli. Predvsem naj bi z vestjo, ki jo bodo Jezusovi učenci prinašali ljudem ,ohranili življenja mnogih, enako kot sol ščiti pred kvarjenjem ali razpadom. Dejansko so njegovi učenci varovalno ali zaščitno vplivali na tiste, ki so poslušali njihovo vest, ker so bile te osebe obvarovane pred duhovnim in moralnim razpadom ali razkrajanjem. Nobenega dvoma ni bilo, da so Jezusovi učenci z dobro vestjo, ki so jo oznanjevali, reševali življenja. (Apostolska dela 5:20; 13:46—48)
Sol varuje pred razpadanjem
14. Kaj je potrebno, da bi se lahko upirali posvetni pokvarjenosti?
14 Gledano z vzvišenega in čistega Jehovinega stališča mora celotni hudobni sestav stvari izgledati kot v začetku omenjeni ovčji koži, ki sta širili neznosen smrad preden so ju očistili in je na njiju kar mrgolelo črvov. V določeni meri je vsakdo izpostavljen vplivu sveta in da bi se upirali pokvarljivosti, ki prodira v vsako področje življenja ter da bi ohranili svojo neoporečnost do Boga, potrebujemo pogum. Samo tako se lahko posameznik varuje moralnega razpada. Ne potrebuje samo prijetno izražanje, temveč tudi zaščitno lastnost, ki mu omogoča, da reče »ne« vsem oblikam pokvarjenosti. V takem primeru obstaja nujna potreba po »soli«. (1. Petrov 4:1—3)
15. Kakšen odličen zgled sta dala Jezus in Danijel?
15 Zvest Jehovin služabnik se mora znati upirati slabim dejanjem in skušnjavam. Spomni se, da je Jezus trikrat rekel ne, ko je bil v divjini preskušan. (Matej 4:1—10) Razmisli tudi o zgledu, ki ga je dal prerok Danijel. V sorazmerno mladih letih se je naučil reči ne. Ko se je mladi Danijel nahajal na kraljevem dvoru v Babilonu, so njemu in njegovim trem tovarišem ponudili »vsakdanji obrok kraljevih jedil«. Toda Danijel in njegovi prijatelji so to odklonili. S tem niso odklonili prijazno ponudbo. Ti štirje mladi Hebrejci so vztrajali pri hrani, ki je bila sestavljena samo iz zelenjave in vode, ker so se hoteli izogniti hrane, ki je bila po Jehovinem zakonu prepovedana, ali pa je bila oskrunjena s poganskimi običaji. Potrebna je bila resnična hrabrost, ko so se odločili za ta korak. Toda izplačalo se je, kajti na koncu določene preskusne dobe so telesno izgledali bolje od ostalih, ki so jedli kraljevo hrano. V duhovnem pogledu pa so ti Hebrejci uživali Jehovin blagoslov in milost. (Danijel 1:5—17)
16. Zakaj lahko rečemo, da je bil Danijel »dobro osoljen« Jehovin služabnik?
16 Bog Jehova je poskrbel, da so bili Danijel in njegovi tovariši zaščiteni, ker so ‚imeli sol v sebi‘. Od Danijela pa se lahko vsekakor še več naučimo. Pozneje je dobil visok položaj v babilonski vladi. Pod takšnimi okoliščinami je gotovo še pogosto moral reči ne, saj je bil obkrožen s pogani in kraljev dvor je nedvomno bil poln nemorale, laži, podkupovanja, političnih spletk in drugih pokvarjenih dejanj. Danijel je mnogokrat bil pod velikim pritiskom. Toda, čeprav se je nahajal sredi takratnega »sveta«, »ni bil del sveta«. (Janez 17:16) Danijel je bil zvest, »dobro osoljen« Jehovin služabnik. Danijelovi sovražniki so ga celo poskušali uničiti, ker so verjetno bili jezni zaradi njegove neoporečnosti in poštenosti, ki se je na njih slabo odražala. Vendar so morali priznati, da je bil »zanesljiv, in nikake zanikrnosti ali slabega dejanja ni bilo zaslediti pri njem.« (Danijel 6:4, 5, EI) Kako izreden zgled!
17. S kakšnimi težkimi preskušnjami se danes soočajo mladi kristjani?
17 Podobno kot Danijel in njegovi prijatelji, se danes krščanski mladostniki srečujejo s težkimi preskušnjami. Še posebej v šoli se morajo boriti proti mamilom, tobaku, alkoholnim pijačam, umazanemu načinu izražanja, nemorali, goljufanju, duhu upora, krivemu čaščenju, nacionalizmu, slabi družbi, lažnim naukom evolucije in drugim močnim vplivom. Biti mora »dobro osoljen« krščanski mladostnik, da bi ostal čist v vseh teh preskušnjah in bi lahko ohranil svojo neoporečnost.
18. a) Kakšna vprašanja naj bi si postavili krščanski starši? b) Kaj se priporoča staršem, ki se težko odločijo, da bi pomagali svojim otrokom?
18 Zato morate krščanski starši skrbno opazovati stanje svoje družine. Ali v duhovnem pogledu napredujejo vsi člani? Ali vi, krščanski starši, preprečujete, da bi posvetna pokvarjenost okužila vaše otroke? Ali veste, kaj delajo in kaj mislijo in čutijo glede pravega čaščenja? Se jim nečiste stvari sveta gnusijo, ali pa so v nevarnosti, da jim podležejo? (Amos 5:14, 15) Če kot starši s svojimi otroki niste dovolj zaupni, da bi jim lahko pomagali, ali če imate težave pri tem, zakaj ne bi to bil predmet vaših iskrenih molitev k Jehovi? (1. Janezov 5:14)
19. Čemu morajo krščanski starši med drugim reči ne?
19 Kakšen zgled dajete kot krščanski starši? Ali res odločno rečete ne škodljivi požrešnosti, prekomernemu pitju in mnogim oblikam nemorale ter nečistosti, ki se jih izvaja okrog vas? Ali rečete ne podkupovanju, malim krajam, prostaškim šalam in nečistemu izražanju ljudi tega sveta? Ste na vašem delovnem mestu ali v vaši soseščini znani kot čisti, pošteni in pravicoljubni ljudje? Če hočemo biti »sol zemlje«, moramo znati ob pravem času reči ne.
20. Kako so v starem Izraelu uporabljali sol pri čaščenju Jehove?
20 Nedvomno se je v Izraelu pri čaščenju Jehove uporabljala sol, ker je ponazarjala nepokvarjenost. Na primer, darovi na oltarju so morali biti soljeni. V Zakonu, danem po Mojzesu je bilo pojasnjeno: »Ne daj, da bi zmanjkalo soli zaveze Boga tvojega pri jedilnih daritvah tvojih: z vsemi darili svojimi daruj soli!« »Sol zaveze« je bila obvezna. (3. Mojzesova 2:13; 4. Mojzesova 18:19; 2. Letopisi 13:4, 5)
21. Kaj se zahteva danes od Jehovinih služabnikov, ki so »sol zemlje«?
21 Kot priče za Jehovo so danes Božji služabniki »sol zemlje«. Zato morajo biti nepokvarjeni, zvesti in lojalni. Goreče morajo razvijati sadove Božjega svetega duha, kot so: ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrota, vera, blagost in samoobvladanje. (Galačanom 5:22, 23) Sadovi duha so vir duhovnih lastnosti, ki se jih primerja s soljo. Vsekakor dejstvo, da so nekateri služili Jehovi mnoga leta, ni jamstvo za to, da ne bodo odpadli. (1. Korinčanom 10:12) Sam Jezus nas glede tega opozarja.
22. Kaj pomeni zadnji del stavka iz Mateja 5:13?
22 Spomni se, da je Jezus neposredno zatem, ko je rekel, »vi ste sol zemlje«, dodal, »če pa sol izgubi svojo moč, s čim se bo osolila? Za ničesar več ni uporabna, ampak se jo vrže ven, da jo ljudje pohodijo.« (Matej 5:13, NS) Del soli, ki se jo je uporabljalo v Jezusovem času je bila pomešana z raznimi primesmi. Če je torej dež ali kaj drugega spral sol, se je ostanek lahko le še zavrglo, morda na cesto, kjer so jo mimoidoči pohodili. Če soli niso pravilno shranili, je zlahka postala neuporabna.
23. Kako naj bi kot Jehovine priče gledali na Jezusove besede »vi ste sol zemlje«?
23 Kot lojalni služabniki Jehove in Njegovega Sina, naj bi pazili, da nikoli ne izgubimo ‚naše moči‘, naše čiste, s soljo primerjane lastnosti. Zato se trudimo pokazovati sadove Božjega duha. Vedno naj bi govorili prijeten jezik, goreče oznanjevali vest Kraljestva in tako prispevali k temu, da bo ohranjeno življenje ljudi. Nikoli naj nas ne ukani ta pokvarjeni svet, temveč vedno ohranimo v mislih našo veliko prednost, povezano z Jezusovimi besedami: »Vi ste sol zemlje.«
Preskusi svoj spomin
◻ Kako je lahko ‚naš govor vedno začinjen s soljo‘?
◻ Zakaj je za kristjane važno, da ‚imajo sol v sebi‘?
◻ Kako so Jezusovi učenci »sol zemlje«?
◻ Česa naj se ‚dobro osoljeni‘ kristjani med drugim izogibajo?
◻ Kakšno stališče naj danes zavzamejo Jehovini služabniki glede stavka iz Mateja 5:13?
[Slika na strani 9]
Danijel se je že v mladih letih naučil reči ne