Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • w85 1. 3. str. 7–11
  • 14. nisan — dan za spominjanje

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • 14. nisan — dan za spominjanje
  • Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1985
  • Podnaslovi
  • Podobno gradivo
  • Spomina vreden dan
  • Kaj se je zgodilo? Kaj je to pomenilo?
  • Slava, ljubezen in enotnost
  • Zakaj je Gospodova večerja pomembna za vas
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 1993
  • Zakaj naj bi obhajali Gospodovo večerjo?
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2003
  • Kako obhajati Gospodovo večerjo?
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2004
  • Spominska svečanost (Gospodova večerja)
    Dopovedovanje iz Svetega pisma
Preberite več
Stražni stolp oznanja Jehovino kraljestvo 1985
w85 1. 3. str. 7–11

14. nisan — dan za spominjanje

»To delajte v moj spomin.« (1. Korinčanom 11:24)

1. Kako jo Jezus premagal svet?

»SRČNI bodite, jaz sem svet premagal.« S temi tolažilnimi in spodbudnimi besedami je Jezus krepil svojih enajst zvestih apostolov zadnjo noč pred svojo smrtjo. Jezus je svet premagal! Uspešno se je upiral vsem poskusom svojega nasprotnika, satana, hudiča, ki je želel zlomiti njegovo zvestobo do Jehove. Tedaj, nekaj ur pred smrtjo na mučilnem kolu, je bil prepričan, da bo ostal zvest in čist vse do zadnje ure. (Janez 16:33; Hebrejcem 12:2)

2. Zakaj je Jezus vpeljal »Gospodovo večerjo«?

2 Ta dogodek vesoljnega pomena se je zgodil pred tisoč devetsto in dvainpetdesetimi leti, 14. nisana, prvega luninega meseca po židovskem svetem koledarju. Tega dne njegovi predani učenci, ki hodijo po njegovih stopinjah, niso smeli nikoli pozabiti. Da njegovi zvesti in predani učenci zagotovo ne bi nikoli prezrli pomembnosti tega, kar se je takrat zgodilo, je Jezus vpeljal posebno Spominsko večerjo, slavje, ki ga je Pavel opisal kot »Gospodovo večerjo«. Pod Božjim navdihnjenjem je Pavel zapisal, da je Jezus tedaj navzočim učencem zapovedal: »To delajte v moj spomin!« (1. Korinčanom 11:20, 24) Če se ti imaš za Jezusovega učenca, ali razumeš, zakaj je on zapovedal, kaj se zato od tebe zahteva in kaj lahko to pomeni za tvojo bodočnost?

Spomina vreden dan

3. Zakaj in pod kakšnimi okoliščinami je bil 14. nisan prvič označen kot spominski dan?

3 14. nisan ni bil prvič v zgodovini izbran kot spominski dan. Leta 1513 pr. n. št. je Jehova zapovedal Izraelcem po svojem služabniku Mojzesu: »In ta dan (14. nisan) vam bodi za spomin, in praznovali ga boste v praznik Jehovi; kot večno postavo v svojih prihodnjih rodovih ga praznujte.« Na kaj je spominjalo takratno praznovanje? Sam Jehova je povedal: »Daritev pashe je to Jehovi, ki je šel mimo hiš Izraelovih sinov v Egiptu, ko je tepel Egipčane.« (2. Mojzesova 12:14, 27)

4. Katera pomembna sporna vprašanja je vključevala osvoboditev Izraelcev iz Egipta?

4 Ta spoštovanje zbujajoča rešitev vsakega izraelskega prvenca v Egiptu, človeka in živali, se je zgodila 14. nisana ponoči. To je bil višek prejšnjih devetih nadlog, poslanih demonskim bogovom, ki so jih častili Egipčani. S tem je Jehova poudaril namen, ki ga je že na začetku objavil ošabnemu faraonu: »Toda zato sem te ohranil pri življenju, da ti pokažem svojo moč in da se proslavi moje ime po vsej zemlji.« Nekaj dni pozneje je Jehova še bolj poveličal svoje ime in svojo moč, ko je pri Rdečem morju rešil milijone Izraelcev in mnogo mešanega ljudstva ter potopil faraonovo elitno vojsko. Ni čudno, da so Mojzes in Izraelovi sinovi peli: »Pel bom Jehovi, ker se je slavno poveličal.« (2. Mojzesova 9:16, EI; 15:1)

5. Kakšnemu namenu je služilo praznovanje pashe?

5 Zatem, ko so Izraelci naselili deželo, obljubljeno njihovemu praočetu Abrahamu, je moral ves narod po zapovedi iz 5. Mojzesove 16:1—8 enkrat letno slaviti pasho. Jehova je torej uredil, da je bil 14. nisan v mislih njegovega naroda vedno izreden dan. Čemu je to služilo? To je bil dan poveličevanja Jehovinega imena, dan spominjanja na njegova velika dela rešitve. Zato je bila stoletja pozneje v srcu in mislih Jezusovih staršev važnost pashe tudi tako prisotna, da ‚so hodili vsako leto na praznik pashe v Jeruzalem‘. Po židovskem običaju je bil njun sin Jezus z njima. (Lukež 2:41, 42)

6. Zakaj je Jezus želel praznovati pasho 33. leta n. št. s svojimi zvestimi apostoli?

6 Po svojem krstu v Jordanu in ko je že začel s svojo službo je Jezus verjetno še praznoval pasho z Marijo, svojo zemeljsko materjo in njenimi sinovi, svojimi polbrati. Toda 14. nisana leta 33 n. št. je Jezus pripravil proslavo tega praznika za svojih dvanajst apostolov. Lukež piše v svojem poročilu, kako se je Jezus tedaj počutil: »Tako zelo sem si želel jesti to velikonočno jagnje z vami, preden bom trpel.« (Lukež 22:15, Today’s English Version) Zakaj si je Jezus to tako zelo želel? Zato, ker je poznal pomen dogodkov, ki naj bi se zgodili tega znamenitega dne, ki se je pričel s sončnim zahodom. Jezus je pravtako vedel, da bodo ti dogodki povsem zasenčili tiste iz 1513. leta pr. n. št. Oslaviti so imeli Jehovino ime bolj kot kdajkoli prej in položiti osnovo za dokončni blagoslov vseh družin na zemlji. Pred svojo smrtjo je moral svojim učencem povedati še veliko stvari in jim vliti pogum, da bi ostali njegovi zvesti učenci. Podrobna poročila v Evangelijih nam omogočajo, da takorekoč slišimo, kaj je Jezus govoril in naredil. (Janez 12:31; 17:26)

Kaj se je zgodilo? Kaj je to pomenilo?

7. a) Kateri dogodki med slavljenjem Jezusove zadnje pashe so vodili do vzpostavitve Spominske svečanosti v zvezi z njegovo smrtjo? (Janez 13:1—30) b) Opiši kako je Jezus vodil večerjo, ko je vzpostavil Gospodovo spominsko večerjo?

7 Med večerjo je Jezus vstal in umil noge svojim učencem, s tem jim je dal popoln zgled ponižnosti. Zatem je Jezus rekel: »Eden izmed vas me bo izdal!« Takoj zatem se je obrnil k Judi in rekel: »Kar misliš storiti, stori hitro!« Janez poroča: »Takoj je odšel. In bila je noč.« (Janez 13:21, 27, 30, NS) Po tem dogodku je Jezus vpeljal Spominsko svečanost v spomin na svojo smrt. Prisluhnimo sedaj, kako očividec Matevž opisuje to dogajanje: »Ko so pa jedli, vzame Jezus kruh, in blagoslovi in ga prelomi ter da učencem, rekoč: Vzemite, jejte; to je moje telo. In vzame kelih, se zahvali in jim da, rekoč: Pijte iz njega vsi, kajti to je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščenje grehov. Pravim vam pa, da odslej ne bom pil tega trtnega sadu do tistega dne, ko ga bom pil z vami novega v kraljestvu Očeta svojega. In ko so odpeli zahvalnico, odidejo na Oljsko goro.« (Matevž 26:26—30; glej tudi Marko 14:22—26; Lukež 22:19, 20 in 1. Korinčanom 11:23—26.)

8. Zakaj je tako pomembno razumeti pomen Jezusovih besed in ravnanja ob vpeljavi Spominske svečanosti?

8 Kaj je pravzaprav pomenilo to, kar je Jezus rekel in storil ob tej priložnosti? Pavel je poudaril, kako važno je za vse Kristusove maziljene naslednike, da to cenijo. Rekel je: »Zatorej kdor je ta kruh in pije kelih Gospodov nevredno, kriv bo telesa in krvi Gospodove.« Gotovo nihče od maziljencev ne želi biti »nevreden« v Jehovinih očeh, saj bi to privedlo do Jehovine neugodne obsodbe. Pa tudi pripadniki »velike množice« bi želeli biti všteti med zaslužne, vredne, kot sopotniki maziljenega ostanka. Ker se torej znova približuje Spominska svečanost, ki bo v četrtek, 4. aprila 1985, je sedaj pravi čas, da to stvar ponovno skupaj podrobno preiščemo. (1. Korinčanom 11:27)

9. Zakaj je bolj pravilno prevesti Jezusove besede s »To pomeni moje telo« kakor s »To je moje telo«? (Glej opombo.) b) Kakšen poseben pomen je Jezus pripisal kruhu? c) In kakšnega vinu?

9 Jezus je rekel: »To pomeni moje telo«.a S temi besedami je dal Jezus pomen kruhu — bil je simbol njegovega brezgrešnega mesenega telesa, ki ga je dal, ‚da bi svet lahko živel‘. (Janez 6:51, NS) Podobno je rekel za kelih vina, da »pomeni njegovo ‚kri zaveze‘ ... prelito ... za odpuščanje grehov«, uporabil je odvreto (zrelo) vino v kelihu kot simbol svoje krvi. Na osnovi njegove krvi je pričela ‚delovati‘ »nova zaveza«. Po njegovi preliti krvi se tudi »odpuščajo grehi«. (Matevž 26:28; Jeremija 31:31—33; Hebrejcem 9:22)

10. Kaj vse pomeni uživanje kruha in vina?

10 Kaj vse to pomeni za tiste, ki užijejo simbole kruha in vina med Spominsko svečanostjo? S tem dejanjem pokažejo sodelujočim in tudi navzočim, da so se že okoristili s to odkupno žrtvijo Jezusa Kristusa, vendar na poseben način in za poseben namen. Kako? Na osnovi njihove vere v Kristusovo žrtev in njihove predanosti Jehovi, jih Bog priznava, da so vredni Jezusove človeške žrtve. Zakaj? Da se jim lahko pripiše človeško popolnost in na ta način imajo pred Bogom pravičen položaj. Jehova jih nato rodi s svojim svetim duhom in postanejo njegovi duhovni sinovi. Tedaj pa so sposobni žrtvovati svojo pravico do življenja na Zemlji v zameno za nebeško dediščino. Vse to se je že zgodilo preden so užili simbole na Gospodovi večerji. (Rimljanom 5:1, 2, 8; 8:15—17; Jakob 1:18)

11., 12. a) Na kateri dve nadaljnji stvari pokazuje pitje vina? b) Pojasni zavezo, ki jo Jezus sklepa z udeleženci.

11 Preglej sedaj, kaj razen tega še pomeni pitje vina. Čeprav je Jehova pripisal popolnost svojim duhovnim sinovom in jih sprejel kot sinove, so telesno še vedno nepopolni. Še vedno so nagnjeni h grehu in to tudi priznavajo. S pitjem vina priznavajo, da so dan za dnem odvisni od krvi Jezusa Kristusa, ki je bila ‚prelita v korist mnogih za odpuščanje grehov‘. (1. Janezov 1:9, 10; 2:1)

12 Še nekaj spada k pitju vina. Udeleženci pričajo, da so bili pripeljani v »novo zavezo«, ki jo je Jehova davno prej napovedal po preroku Jeremiji. Ta zaveza je pričela delovati, ko je bila prelita Jezusova kri. Udeleženci te zaveze so Jehova Bog in njegovi duhovni sinovi, ki skupaj sestavljajo duhovni Izrael. Bog izbere vsakega člana. Jezus je posrednik zaveze, s katero pomaga 144 000 članom zaveze, da postanejo del Abrahamovega semena. (Jeremija 31:31—34; 2. Tesaloničanom 2:13; Hebrejcem 8:10, 12; 12:22—24; Galatom 3:29) To so tudi tisti, ki jih Jezus sprejema v ‚zavezo za Kraljestvo‘. Zato jih bo Jehova uporabil, da skupaj s svojim kraljem Jezusom Kristusom posredujejo blagoslove življenja vsem družinam na zemlji. (Lukež 22:28—30; Janez 6:53; Razodetje 5:9, 10; 1. Mojzesova 22:15—18)

13. Katerih stvari naj bi se spominjali 14. nisana?

13 Resnično, medtem ko preiskujemo kaj vse pomenijo besede, ki jih je Jezus izrekel na dan, ki ga ne smemo pozabiti, se močno spominjamo Jehovine ljubezni, ki jo je pokazal s pripravo v zvezi s svojim ljubljenim Sinom. Spominjamo se tudi Jezusove ljubezni, ker je dal svoje življenje kot odkupnino za vse verujoče človeštvo. (Janez 3:16; Rimljanom 5:8; 1. Timoteju 2:5, 6) Vendar obstajajo še druge dragocene resnice o katerih je Jezus tisti večer razpravljal s svojimi učenci. Od piscev Biblije nam je samo apostol Janez zapisal ta zelo zaupen pogovor.

Slava, ljubezen in enotnost

14. a) Kako je Jehova oslavljen ob vsaki Spominski svečanosti? b) Kakšno vlogo ima v spominjanju na Jezusa ljubezen in h kakšni samopreiskavi bi naj to spodbudilo vse učence?

14 Jezus je rekel: »Sedaj je Sin človekov oslavljen in Bog je oslavljen v njem.« (Janez 13:31) Vse od rešitve Izraela iz Egipta, je bil 14. nisan vedno povezan z opravičenjem Božjega imena, njegove vrhovnosti in njegove moči. Sedaj je z Jezusovo zvestobo do smrti in njegovim kasnejšim slavnim vstajenjem v Božji moči, Jehovinemu imenu izkazana še večja čast in slava. (Primerjaj Pregovori 27:11.) Jezus je rekel, da se bodo kot njegovi učenci dokazali s tem, da se bodo držali »nove zapovedi«, da ljubijo drug drugega, kakor je on njih ljubil‘. (Janez 13:34, 35) Globina naše bratovske ljubezni odraža cenjenje ljubezni, ki nam jo je takrat izkazal Jezus. (1. Janezov 4:19)

15. a) Na kakšno življenje upajo vsi, ki so vredni užiti simbole? b) Kako se dokaže ljubezen do Jezusa?

15 Upanje, da bodo nekega dne živeli v nebesih, je del radosti, postavljene pred tiste, ki so izbrani za Kristusove sovladarje. (Razodetje 20:6) Jezus je predstavil to upanje, ko je rekel: »Grem pripravljat vam prostora! ... Pridem zopet in vas vzamem k sebi.« (Janez 14:2—4) K sebi bo vzel vse tiste, ki ostanejo zvesti do konca! Jezus torej opozarja: »Ako me ljubite, boste izpolnjevali zapovedi moje.« To pomeni vse njegove zapovedi, med katere spada tudi zapoved poučevanja in pridobivanja učencev. (Janez 14:15, 21; Matevž 28:19, 20)

16. a) Kako je Jezus poudaril potrebo po enotnosti med njegovimi nasledniki in zakaj je ta enotnost tako važna? b) S čim se morajo srečati vsi Jezusovi učenci, toda kaj jim pri tem pomaga?

16 Za Jezusove naslednike je zelo pomembno, da živijo v enotnosti z njim in med seboj! Jezus uporablja primerjavo o trti in njenih vejah, da bi to dejstvo poudaril. Enotnost ‚rodi‘ sadove, to pa zopet slavi očeta. (1. Korinčanom 1:10; Janez 15:1, 5, 8) S preganjanji in nasprotovanji se srečujejo vsi Jezusovi učenci. Toda spoznanje, da je Jezus ohranil svojo čistost in premagal svet kljub vsem satanovim napadom nam zelo krepi vero! (Janez 15:18—20; 16:2, 33)

17. Pretehtaj in opiši nekaj prošenj, ki jih je Jezus navedel v svoji molitvi, zapisani v 17. poglavju Janezovega evangelija.

17 Jezus je večer zaključil s prisrčno molitvijo k svojemu Očetu. Slavljenje Očeta zavzema v njegovih prošnjah prvo mesto. Molil je, da bi bili njegovi učenci zaščiteni pred hudobnim, pred satanom, medtem ko ostajajo ločeni od sveta. Pravtako je molil, da bi ista enotnost in ljubezen, ki obstojata med njim in Očetom, še naprej rasla med vedno večjim številom učencev, ki hodijo po njegovih poteh. (Janez 17. poglavje)

18. Zakaj je glede na skupno število obiskovalcev Spominske svečanosti v 1984. letu tako malo oseb užilo simbole?

18 Pregledali smo samo nekoliko dragocenih resnic in misli, o katerih se je Jezus pogovarjal s svojimi učenci te noči pred 1952 leti. Vendar nam te gotovo pomagajo razumeti, zakaj je 14. nisan resnično dan vreden spomina. Zato ni čudno, da je lansko leto 7 416 974 Jehovinih prič in njihovih prijateljev razumelo važnost slavljenja Gospodove večerje. Toda od te velike množice je samo 9081 oseb užilo simbole. Zakaj? Zato ker se ima danes ogromna večina Jehovinih prič za del »velike množice«, ki stoji ‚pred prestolom in Jagnjetom‘. Oni pričakujejo, da bodo živeli na planetu Zemlji kot svojem večnem prebivališču in ne v nebesih kjer bodo 144 000 ‚vladali kot kralji s Kristusom tisoč let‘. (Razodetje 7:9; 20:6; Psalm 37:11)

19. Kaj bo osnova za študij v naslednjem tednu in zakaj je važno, da smo na tem študiju vsi prisotni?

19 Pojavljajo pa se nekatera vprašanja glede odnosa med Gospodovo večerjo in »veliko množico« »drugih ovc«. (Janez 10:16) Zdi se nam primerno, da o tem razpravljamo v naslednjem članku, tako, da ne bi kdo napak razumel, ker se znova približuje Spominska svečanost. (1. Tesaloničanom 5:21)

Se lahko spomniš?

◻ Kdo užije simbole na Spominski svečanosti?

◻ Na katere važne stvari bi nas morala spomniti Spominska svečanost?

◻ Kako dokazujemo, da se vsak dan spominjamo Jezusa?

◻ Katero važno sporno vprašanje je vedno povezano s 14. nisanom?

[Podčrtna opomba]

a V nekaterih prevodih Biblije beremo: »To je moje telo« (Glej slovenski prevod Britanske biblične družbe; Ekumenska izdaja, Sveto pismo novega zakona prevajalcev Jere, Pečjak in Snoj, Celovec 1952.) Toda grška beseda za »je« se glasi eistin in je uporabljena v smislu označevanja, vpeljave, predstavljanja. (Glej opombo pri Matevžu 26:26 v Priročni Bibliji Novi svet prevod Reference Bible, 1984) Ista grška beseda se pojavlja v Matevžu 9:13 in 12:7 in je v obeh primerih prevedena s »pomeni«. »Kaj se pravi« (ali »kaj pomeni«).

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli